V oktobrski javnomnenjski raziskavi Slovenski utrip sicer še niso upoštevali napovedane liste Gregorja Viranta in stranke Zorana Jankovića. Kot je pojasnila Tamara Besednjak Valič, bi bile številke zdaj verjetno drugačne pri odgovorih na vprašanji, kdo je najbolj primeren za predsednika vlade in katero stranko oz. listo bi volili.
Da je Janez Janša najbolj primeren za predsednika vlade, je menilo 10,4 odstotka vprašanih. Za Jankovića se je odločilo 5,5 odstotka vprašanih, sledijo zdajšnji premier in predsednik SD Borut Pahor (trije odstotki), predsednik SLS Radovan Žerjav (2,8), predsednik SNS Zmago Jelinčič (2) in predsednik DeSUS Karl Erjavec (1,2). Neopredeljenih je bilo 67,1 odstotka vprašanih.
Janša se zdi primeren za premierja predvsem moškim, starejšim, nižje izobraženim, osebam s srednjimi dohodki, vaščanom, prebivalcem ruralnih območij in podpornikom SDS. To po mnenju avtorjev raziskave sovpada s konsistentnim naborom ljudi, ki podpirajo stranko SDS.
SDS ima po oktobrskem merjenju javnega mnenja 16,5 odstotka podpore in rahlo raste, je pojasnila Besednjak Valičeva. Podpora SD pada že od začetka poletnih počitnic in je po zadnjem merjenju 7,9 odstotka. SLS bi volilo pet odstotkov vprašanih in DeSUS 4,3 odstotka. Pod 4-odstotnim pragom za vstop v državni zbor pa so SNS (2,7), NSi (2,2), LDS (1,7), Zares (1,3) in Stranka za trajnostni razvoj Slovenije – TRS (0,5).
Katero drugo stranko bi volilo 3,6 odstotka vprašanih, 5,1 odstotka jih ne bi šlo volit, 16,3 odstotka ne bi volilo nobene stranke, 32,9 odstotka pa je še neopredeljenih.
Volitev se bo zanesljivo udeležilo 58,7 odstotka vprašanih, 13 odstotkov se jih bo verjetno udeležilo, 22 odstotkov jih ne bo šlo na volitve, 6,4 odstotka vprašanih pa še ne ve. Po besedah Besednjak Valičeve to kaže, da se je volilno telo začelo prebujati. Volitev se bodo v največji meri udeležili podporniki Zares in LDS.
Anketirance so tudi vprašali, ali je katera od novih list in gibanj vredna zaupanja. Večina, 58,5 odstotka, jih je odgovorilo ne, 20 odstotkov vprašanih pa meni nasprotno.
Če bo razpisan referendum o družinskem zakoniku, se ga dobrih 30 odstotkov vprašanih ne bi udeležilo. Od tistih, ki bi se ga udeležili, pa bi 24 odstotkov glasovalo za in skoraj 30 odstotkov proti.
Merili so tudi podporo paketu ukrepov nove vlade, ki bi zajemali pokojninsko reformo, prodajo državnih deležev v neuspešnih bankah in zmanjšanje števila javnih uslužbencev. Take reformne ukrepe bi podprlo dobrih 50 odstotkov vprašanih, proti bi jih bila skoraj tretjina, neopredeljenih pa je 17 odstotkov vprašanih.
KOMENTARJI (156)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.