V osmih mestih še vedno dihamo onesnažen zrak, ukrepov pa ni od nikoder

Slovenija spada na alarmantno tretje mesto po onesnaženosti zraka v EU, kar pomeni, da živimo na območju enega najbolj onesnaženenih delov Evrope, opozarjajo aktivisti civilne iniciative Urbana gverila. Opozarjajo predvsem na problem onesnaženega zraka in s težkimi kovinami onesnaženih tal v Celju. "Celjani in naši otroci ne potrebujemo opozoril na škatlicah cigaret, saj že brez prižiganja tobaka vdihavamo drugi najbolj onesnažen zrak v državi, takoj za zastrupljenimi Trbovljami," opozarjajo in dodajajo, "da je vsebnost težkih kovin v Celju in okolici dokazano tako visoka, da je Evropska unija sprožila tožbo proti Sloveniji zaradi dveh nezakonitihodlagališč v središču Celja in na Bukovžlaku."

A Celje je le eno od osmih mest, kjer beležijo presežene koncentracije trdih delcev v zraku, še posebej v času kurilne sezone. Na Agenciji za okolje so danes opozorili, da sicer dihamo boljši zrak kot na primer pred dvajsetimi leti, a še vedno ne dosegamo takšne kakovosti, kot jo predvideva zakonodaja.

Ustavljeni postopki in čakanje na meritve

Kako bodo ukrepali, da zaščitijo prebivalce Celjske kotline, smo povprašali na občini Celje. Pojasnjujejo, da se tožba EU proti Sloveniji nanaša na 13.600 kubičnih metrov izkopane onesnažene zemljine na opuščenem industrijskem območju stare Cinkarne, ki so nastali pri izgradnji dela komunalne opreme Gaberje jug v letu 2008. Zemljina, ki je še vedno odložena na tej lokaciji, je trenutno prekrita s folijo. Na vprašanje, zakaj tega območja še niso sanirali, pa na občini odgovarjajo, da v Sloveniji ni odlagališča za te vrste nevarnih odpadkov. Zato je občina v letu 2013 objavila javni razpis za predelavo ali odstranitev in izbrala izvajalca, a dela še niso stekla, ker se je zataknilo pri postopku pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo teh zemljin, ki še vedno teče.

Drugi del tožbe se nanaša na nelegalno odlagališče v Bukovžlaku. Parcela, kjer so odloženi odpadki, je v solastništvu več pravnih in zasebnih oseb. Delež občine na tem zemljišču je 15 odstoten, opozarjajo na občini. Vzorčenje in določilo vrste odpadkov naj bi Inšpektorat za okolje opravil še ta mesec. Vzorčenje je naročilo pristojno ministrstvo za kmetijstvo in okolje, šele ko bodo znani rezultati vzorčenja, pa bo možno opredeliti načine sanacije tega nedovoljenega odlagališča odpadkov, opozarjajo na občini.

Iniciativa: To, da ni denarja za sanacijo, je samo izgovor

Pojasnila občine Celjanov nikakor ne bodo pomirila. Vsak dan namreč vdihavajo onesnažen zrak in v svoje telo vnašajo strupene snovi. Vsi postopki sanacije onesnaženih tal bi morali že zdavnaj steči. V iniciativi Urbana gverila opozarjajo, da je ministrstvo za zdravje zaradi onesnaženih tal izdalo tudi tehnični ukrep, s katerim prepoveduje pridelovanje in uživanje lokalno pridelanih vrtnin na Celjskem. Na občini sicer s s tem ukrepom niso seznanjeni.

V iniciativi so prepričani, da država in občina ne opravljata svoje naloge. Opozarjajo, da celo zavestno delujeta v škodo ljudi, ki jih zastopata. Na občini Celje so sicer navedli vse ukrepe, ki so jih v sodelovanju z vlado sprejeli, da bi svojim občanom zagotovili boljši zrak, a očitno ti okrepi niso dovolj.

Na ravni občine so sprejeli Odlok o načrtu kakovosti zraka za Mestno občino Celje, ki vključuje triletni načrt ukrepov za zmanjšanje onesnaženja zraka z delci PM10. Gre za tri sklope ukrepov, in sicer spodbujanje energetske sanacije stavb in uporabo obnovljivih virov energije, spodbujanje zamenjave kurilnih naprav z okoljsko sprejemljivimi energenti, ukrepi na področju javnega potniškega prometa in spodbujanju trajnostnih oblik mobilnosti, ter ukrepe na področju ozaveščanja prebivalcev. Navajajo, da je Eko sklad v letošnjem letu na področjih s prekomerno onesnaženim zrakom objavil javni poziv za pridobitev nepovratnih sredstev za gospodinjstva, v višini 50 odstotkov predvidenih investicij v energetsko obnovo stavb in zamenjavo kurilnih naprav za ogrevanje stavb. Zagotovili so še dodatne subvencije za večjo izkoriščenost distribucijskih sistemov za plin in toploto ter učinkovitejšo rabo energije. S tem so velik del bremena onesnaženja prenesli na občane.

So dobički podjetij pred dobrobitjo ljudi?

"Dobički podjetij, ki trajno in nepovratno onesnažujejo naš življenjski prostor, odhajajo v žepe ozkega kroga delničarjev, na račun ogrožanja zdravja ljudi v Celju," opozarjajo v iniciativi in dodajajo, "da lahko v Celju umazana industrija deluje samo zato, ker zaradi zastrupljanja ne more in ne sme delovati nikjer drugje v Evropi."

V iniciativi zato nikakor ne morejo sprejeti pojasnil, da ni denarja za prepotrebno sanacijo. Na celjski občini v zvezi s sanacijo prekomerno onesnaženih tal s težkimi kovinami, od katerih izstopajo predvsem kadmij, svinec in cink, še nimajo izdelanega načrta sanacije. Opozarjajo, da gre za visoke stroške sanacije, ki jih sama občina ne more v celoti zagotoviti. Zato so na ministrstvo za okolje že v letu 2011 posredovali pobudo za pripravo zakona o sanaciji celjske kotline, ki pa, kljub resnosti problema, še ni pripravljen.

V iniciativi zahtevajo, da se v skladu z 72. členom slovenske ustave dokončno določijo prioritete in postane čisti zrak in pridelava zdrave hrane prva naloga občine in države, ne samo v Celju, temveč po vsej državi.

V Sloveniji je kar osem mest s prekomerno koncentracijo trdih delcev

Na Agenciji za okolje so danes predstavili ugotovitve o kakovosti zraka v Sloveniji. Opozarjajo, da imamo najslabši zrak v mestih, predvsem v Zasavju, najboljši pa na Primorskem. V Sloveniji je kar osem mest s prekomerno onesnaženostjo z delci PM10. To so Murska Sobota, Maribor, Celje, Novo mesto, Ljubljana ter Zasavje z mesti Hrastnik, Trbovlje in Zagorje.

Poleti v Sloveniji največ težav predstavlja presežena vrednost ozona, pozimi pa so problem koncentracije trdih delcev. Kot opozarjajo na Arsu, so presežene vrednosti delcev PM10 predvsem posledica emisij iz individualnih kurišč. Namreč, te emisije nastajajo pri tleh in tam tudi ostajajo, še posebej, če so pogoste temperaturne inverzije.

Na Arsu pravijo, da na splošno zadnja leta dihamo boljši zrak. Kot primer dobre prakse omenjajo Velenje, kjer se cela Šaleška dolina ogreva na račun daljinskega ogrevanja iz Termoelektrarne Šoštanj. Koncentracije nevarnih delcev so manjše, saj je individualnih kurišč zelo malo. Na račun daljinskega ogrevanja imamo, po podatkih Arsa, zadnja leta boljši zrak tudi v prestolnici.

Premalo narejenega. Z načrti za sanacijo namreč zamujamo že osem let

Generalna direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte je danes dejala, da je vlada aprila sprejela še zadnjega od sedmih odlokov o načrtu za kakovost zraka, v katerih so opredeljeni ukrepi na območjih čezmerne onesnaženosti zunanjega zraka z delci PM 10. Med večje vire onesnaževanja z delci se uvrščajo male kurilne naprave in promet, ne gre pa zanemariti tudi industrije, je dejala Boltetova.

Med ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka je izpostavila spodbujanje učinkovite rabe energije in obnovljivih virov, spodbujanje javnega potniškega prometa in pa zmanjšanje emisij v gospodarstvu. Poudarila je še, da se je zaradi gospodarske krize povečala uporaba lesa za ogrevanje.

"Načrti so narejeni za triletno obdobje in se bodo uresničevali s programi ukrepov, usklajenimi z lokalnimi skupnostmi," je dejala. Načrti bi morali biti sicer pripravljeni že dve leti po vstopu v EU, torej leta 2006, lani januarja pa zaradi zamude Slovenija prejela tudi uradni opomnim Evropske komisije.