Sodišče bo sporazum presojalo prednostno

Zunanji minister Samuel Žbogar je po seji vlade dejal, da se vlada strinja s predlogom razpisa posvetovalnega referenduma, saj je vprašanje načina reševanja mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško pomembno. Zato je po njegovem mnenju oziroma po mnenju vlade nujno pridobiti mnenje državljanov o tem, ali naj se sporazum o tem ratificira. Predlog za razpis je sicer ne samo v skladu z zakonodajo, ampak tudi z ustavno demokracijo in ustavno tradicijo, je dodal.

Ne glede na to, da gre za posvetovalni referendum, ki je pravno neobvezujoč, je Žbogar izrazil prepričanje, da bo rezultat gotovo upoštevan pri odločanju.

Vlada je hkrati s to odločitvijo tudi oblikovala predlog, da se postavljeno referendumsko vprašanje preoblikuje, saj je bilo prvotno predolgo in prezapleteno. Državljani se bodo tako po novem izjasnili zgolj glede tega, ali se strinjajo, da državni zbor sprejme zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma. "To vprašanje bi se tako izenačilo z vprašanjem na naknadnem referendumu,“ je še dejal Žbogar, "zato vlada meni, da bo naknadni referendum postal nepotreben.“

Vlada ob tem še predlaga, da bi v odlok o razpisu referenduma dodali tudi vsebino arbitražnega sporazuma, "tako da bodo državljani vedeli, o čem se odločajo“, je zaključil minister.

O referendumu odloča DZ

Vendar pa o referendumu ne bo odločala vlada, ampak državni zbor, je poudaril predsednik DZ Pavel Gantar. Pojasnil je, da je v skladu s poslovnikom DZ predlog za razpis posvetovalnega referenduma dal v obravnavo zakonodajno-pravni službi, odboru za zunanjo politiko kot matičnemu delovnemu telesu in vladi, ki le sprejema mnenje k predlogu za razpis posvetovalnega referenduma.

Glede na to, da je vlada poslala arbitražni sporazum v presojo ustavnemu sodišču, je na predlagateljih referenduma, na zakonodajni službi, na državnem zboru in matičnem delovnem telesu tudi, da določijo datum izvedbe referenduma. "Jaz osebno domnevam in pričakujem, da bo datum določen, ko bo znana odločitev ustavnega sodišča. To je smiselno, logično, racionalno," meni Gantar.

SDS: Prelaganje odgovornosti

Na SDS menijo, da je odgovornost še vedno na strani vlade. Če pri Pahorju in koaliciji obstajajo dileme glede sporazuma, potem bi bilo po besedah SDS logično, da bi "ljudstvo o tem spraševali, preden je predsednik vlade sporazum podpisal, sicer pa bi bil edino logičen naknadni zakonodajni referendum“.

Ker gre za odločanje o meji, v SDS menijo, da bi bilo potrebno o takem sporazumu odločitve sprejemati v državnem zboru z dvotretjinsko večino, tako kot bo to storil o istem dokumentu hrvaški sabor.

V SDS menijo, da bi na posvetovalnem referendumu morali povprašati predvsem o tem, ali se strinjajo s tem, da se vprašanje meje Slovenije s Hrvaško dokončno reši pred vstopom Hrvaške v Evropsko unijo, tako da Slovenija ob načelu pravičnosti dobi teritorialni stik njenih voda z odprtim morjem, česar pa arbitražni sporazum ne zagotavlja.

Žerjav: Predhodni posvetovalni referendum brez vsebinskega vprašanja je nesmiseln

Oglasila pa se je tudi stranka SLS oziroma njen predsednik Radovan Žerjav, ki pravi, da stranka vztraja pri tem, da je predhodni posvetovalni referendum zgolj najdražja javnomnenjska anketa, ki nikogar pravno-formalno ne zavezuje. Obenem je poudaril, da je za SLS predhodni posvetovalni referendum smiseln le, če bo poleg že izpolnjene zahteve po jasnem in eksplicitnem vprašanju o podpori ali nepodpori arbitražnemu sporazumu izpolnjena tudi zahteva, da se na referendumu postavi državljanom tudi dodatno vsebinsko vprašanje: "Ali ste za to, da Slovenija podpre vstop Hrvaške v Evropsko unijo, vendar pod pogojem, da se ta umakne s slovenskega ozemlja in morja in da Slovenija ohrani teritorialni stik z odprtim morjem?". v stranki menijo, da bi s tem državljani konkretno in vsebinsko odgovorili na vprašanje, na kakšen način reševati mejno vprašanje.