Po trenutno veljavni zakonodaji za mlajše mladoletnike, stare od 14 do 16 let, ni mogoče izreči kazni mladoletniškega zapora, zanje je predvidena vzgojna kazen. Slednje pa po mnenju poslanke NSi Vide Čadonič Špelič ne deluje, česar da se zavedajo tako mladoletniki kot njihovi starši. "Tukaj mislim na Rome," je dejala ter dodala, da otroke v kriminalna dejanja včasih silijo tudi starši, ki da se zavedajo, da ne morejo biti kaznovani z zaporno kaznijo.
Zato so v Novi Sloveniji z novelo predlagali zaporne kazni tudi za te mladoletnike. A kaj o tem pravi stroka? Raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo Mojca M. Plesničar pravi, da argumentov za takšno zaostrovanje kazni ne najde. "Ne vem, zakaj bi bilo to dobro. Morda le s strani ideje zastraševanja, za kar pa vemo, da je zelo neučinkovito. Še posebej pri takšnih starostnih skupinah," je jasna.
Po drugi strani pa poudarja, da je izjemno veliko argumentov proti zapornim kaznim za te starostne skupine. Na tem področju je bilo namreč izvedenih že več raziskav, intenzivno študijo so do konca lanskega leta izvajali tudi na Inštitutu za kriminologijo, po besedah Plesničarjeve pa niti eden od slovenskih in niti eden od tujih strokovnjakov ni predlagal kakšnih podobnih sankcij.
"Za mladoletniško kriminaliteto je izredno značilno, da je ukrepanje potrebno, veliko preden pridemo do kazenskega postopka, torej z nekimi proaktivnimi dejavnostmi. Tudi skozi sam kazenski postopek se da veliko narediti," pojasnjuje ter ob tem dodaja, da je tudi kazenska sankcija seveda pomembna, a v simbolnem smislu. "V smislu, da lahko pomaga temu mladostniku spremeniti neke vzorce, ki jih razvija."
Kar pa ne pomeni, da mora biti sankcija tudi nujno najstrožja možna. "Zaporna kazen je v naši sodobni kulturi najstrožja možna kazen in mi bi zdaj 14-letnike pošiljali v zapor. To se mi zdi skrajno noro," pravi.
'Kazensko pravo res ni pravi naslov'
Kot poudarja strokovnjakinja, je mladostniška kriminaliteta zelo kompleksen pojav, kompleksno pa je tudi ukrepanje proti tovrstni kriminaliteti ter njeno preprečevanje. "Tu se mešajo elementi šolstva, sociale, družine in na koncu tudi kazenskega prava. Ampak res šele na koncu."
Številne izvedene raziskave so namreč pokazale, da je med otroki, ki se znajdejo v postopku, velik delež takšnih, ki šole ne obiskujejo redno, ki prihajajo iz socialno ogroženega okolja ipd. "To so tiste stvari, ki jih je treba naslavljati. Skozi delo centrov za socialno delo, skozi šolsko delo, razvijati je treba prilagojene programe za specifične kategorije otrok, ki so še posebej ogroženi ali pa v večjem tveganju, da bi postali storilci. Kazensko pravo pa res ni pravi naslov," je jasna Plesničarjeva.
Je pa sicer mladoletniška kriminaliteta v Sloveniji in njeni okolci ter tudi po svetu v zadnjih 20 oz. 30 letih izrazito upadla, dodaja. Slednje pogosto pripisujejo temu, da so otroci manj dejavni v zunanjem okolju, več časa pa preživijo za računalniki, telefoni ipd. "To je nek splošen trend, ki ga zaznavamo povsod." V tem smislu pa se spreminjajo tudi vrste kriminalitete. "Manj je nekega vandalizma, manj je premoženjske kriminalitete. Približno na enaki ravni pa ostaja nasilna kriminaliteta," še pravi raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo.
Kaj je predlagal NSi?
Predlog NSi-ja pa nasprotno predlaga prav zaostrovanje sankcij. Za stare med 14 in 16 let so tako predlagali, da se jim izreče zaporna kazen, če so storili dejanje, za katerega je zagrožena kazen tri leta zapora. Torej kadar gre za kraje, vlome, nasilništvo, poškodovanje tujih stvari, tudi napad na uradno osebo, je naštela.
Za starejše mladoletnike, stare med 16 in 18 let, pa je v trenutno veljavni zakonodaji možno izreči kazen mladoletniškega zapora za kazniva dejanja, ki se sicer kaznujejo z zaporno kaznijo pet let ali več. Kadar gre za uboj, hude telesne poškodbe, kraje, vandalizem, grožnje, poškodovanje ljudi, torej za starejše mladoletnike ni predviden zapor.
V NSi torej predlagajo, da bi starejšim mladostnikom bilo možno izreči kazen mladoletniškega zapora že za kazniva dejanja, za katera je zagrožena kazen enega leta zapora. To so npr. tatvina, povzročitev nevarnosti, nasilništvo, napad na uradno osebo ipd. Za kazniva dejanja, za katera je mogoče izreči kazen zapora do 30 let, pa bi se po predlogu mladostniku lahko še vedno izreklo le do 10 let zapora.
Ob tem je Čadonič Špeličeva navedla, da imajo podobno ureditev v Nemčiji, Avstriji, Italiji in na Hrvaškem. "Mislimo, da se morajo ti isti mladostniki zavedati, da bodo kaznovani, če bodo naredili ta dejanja," je dejala. V NSi so prepričani, da bi ta novela doprinesla k zmanjšanju mladoletniškega nasilništva. "Predvsem bi pa tudi starši razmislili, kdaj bodo pošiljali svoje otroke v ogenj, torej v kriminal," je dodala.
Pričakujejo, da bo vlada, "če ne zmore ali ne zna priti s svojimi predlogi", poskušala upoštevati vsaj predloge opozicije. Prepričani so, da so ti usmerjeni v zaščito in varnost ljudi, povzemajo pa tudi predloge županov iz jugovzhodne Slovenije. "Od vseh politikov pa pričakujemo, da bodo prenehali iz Ljubljane soliti pamet nam, ki živimo z Romi, prihajati s čudežno besedo 'sistemski ukrepi', ki jih ni od nikoder, in bodo poslušali nas, ki z Romi živimo in si želimo tudi v prihodnje z njimi ne samo živeti, ampak tudi sobivati," je dejala.
Ministrstvo za pravosodje: Spremembe morajo biti premišljene
Sicer je tudi notranji minister Boštjan Poklukar v ponedeljkovi oddaji 24UR ZVEČER dejal, da že dlje časa ugotavljajo, da je mladostniška kriminaliteta, ne le na področju romske populacije, velik problem ter da bo treba na področju sankcij narediti korak naprej. "H kriminaliteti mladoletnih oseb moramo pristopiti na drugačen način. Treba je narediti strokovni razmislek, kako te osebe sankcionirati," je dejal.
Prihodnji teden bodo zato naredili strokovni sestanek, na katerem bodo lahko pregledali, do katerih rešitev lahko pridejo na področju kaznovalne politike ter kaj lahko naredi pravosodje.
Ministrstvo za pravosodje pa je medtem v odzivu na predlagane spremembe kazenskega zakonika izpostavilo, da je področje mladoletniške kriminalitete izjemno občutljivo, kompleksno in izrazito multidisciplinarno področje, ki terja sodelovanje številnih resorjev, spremembe na tem področju. Spremembe na tem področju morajo biti zato premišljene in osnovane na dobrem poznavanju posebnosti mladoletniške kriminalitete, so zapisali na ministrstvu za pravosodje.
Zlasti je treba upoštevati posebnosti razvoja mladostnikov, ki pomembno vplivajo na njihovo, tudi odklonsko vedenje, so dodali. "Neustrezen odziv države nanj ima lahko ravno nasproten učinek temu, kar s posebnimi kazenskopravnimi sankcijami za mladoletnike zasledujemo, torej vzgojo, prevzgojo in pravilen razvoj ter ponovno in dejavno vključitev mladoletnika v družbo," so dodali.
Na pomanjkljivosti trenutno veljavnega mladoletniškega kazenskopravnega sistema je sicer opozorila tudi analiza Sveta Evrope. Med drugim so ugotovili, da so postopki proti mladoletnikom predolgi, da državni tožilec in sodnik za mladoletnike pri sprejemanju odločitve v postopku mnogokrat nimata potrebnih informacij o mladoletniku, o njegovih osebnih okoliščinah, kar je ključno za individualizirano odločitev in za izbiro najustreznejšega ukrepa v postopku proti mladoletniku.
Ugotovili so tudi, da ima čedalje več mladoletnikov kompleksne težave – vedenjske in čustvene težave ter motnje, težave na področju duševnega zdravja – in da institucije, ki izvršujejo kazenske sankcije za te mladoletnike, nimajo ustreznih znanj, programov in strokovnjakov za njihovo izvajanje.
Zato na ministrstvu izvajajo in pripravljajo izboljšave na številnih področjih. Center za izobraževanje v pravosodju od leta 2021 izvaja specialistična usposabljanja za sodnike, državne tožilce in poravnalce, udeležbo na usposabljanju omogoča tudi določenemu številu strokovnih delavcev centrov za socialno delo, policistov in odvetnikov. Medresorska delovna skupina ministrstva pa je pripravila smernice za izdelavo individualne ocene mladoletnika, ki jo državni tožilec in sodnik potrebujeta za pravilno odločitev v postopku.
Kakšne spremembe predvidevajo?
V predlogu novega zakona o sodiščih, ki ga pripravljajo, je predvidena možnost ustanovitve specializiranih oddelkov za mladoletnike, ki bo pripomogla k hitrejši in bolj strokovni obravnavi mladoletnikov. Nadaljujejo tudi s pripravo predloga novega zakona o obravnavanju mladoletnikov zaradi kaznivih dejanj, v katerem bodo ti opredeljeni kot prednostni.
Vrhovnemu sodišču je ministrstvo posredovalo predlog, da pri pripravi časovnih standardov vključi ustrezne faze postopka proti mladoletnikom, vključno s fazo nadzora nad izvrševanjem vzgojnih ukrepov, ki je ena izmed pomembnejših nalog sodnika za mladoletnike.
"Otroci in mladostniki so del družbe, ki jih vzgajajo v prvi vrsti starši, pomembna dejavnika pri vzgoji pa sta tudi šola in družba kot celota. Šele ko vsi ostali mehanizmi odpovejo, pride na vrsto kazensko pravo, ki ščiti družbo pred najhujšimi odklonskimi ravnanji," so zapisali. Kazensko pravo kot skrajno sredstvo pa mora veljati za vse enako, so dodali.
'S še hujšo represijo ne moremo reševati težav'
Predlogu NSi je kritiko namenil tudi vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec. "Gre za eklatanten primer diskriminacije. Kazensko zakonodajo bi spreminjali, da bi kaznovali Rome, vendar to ni pravi način," pravi ter dodaja, da pošiljanje mladoletnikov v zapor ne bo rešilo prav ničesar. Poudarja namreč, da izkušnje iz tujine kažejo, da se je prav s tem na primer povečalo povratništvo.
"S še hujšo represijo ne moremo reševati težav, ki se dogajajo v okolici romskih naselij. Seveda si v Levici ne zatiskamo oči pred težavami, razumemo tudi prebivalstvo, da ima določene pomisleke in da se včasih ne počuti varno," še dodaja.
