Žerjav o končnem poročilu pregleda stanja v NLB: To ni resen pregled

Uskladitev znotraj koalicije glede predloga zakona o državnem premoženjskem holdingu gre po mnenju ministra za finance Janeza Šušteršiča v to smer, da bo zakonski predlog vlada na četrtkovi seji lahko sprejela. Minister je glavne rešitve, ki jih prinaša zakon, predstavil tudi poslanski skupini SD.

Preden predlog zakona dobi zeleno luč za obravnavo na seji vlade, naj bi ga koalicijske stranke po danes doseženem dogovoru še enkrat potrdile, neposredno pred sejo vlade pa naj bi se o tem pogovarjali tudi predsedniki koalicijskih strank.

DeSUS je sicer v torek med drugim pojasnil, da ne pristaja na vključitev premoženja Kada v državni holding brez ustreznih zagotovil, da bo njegovo celotno premoženje namenjeno za potrebe pokojninske blagajne. Glede na današnji dogovor naj bi bil Kad izrecno ločen v tem holdingu po svoji bilančni vsoti, premoženje Kada pa še naprej namenjeno pokojninski blagajni.

Deset odstotkov od prodaje državnega premoženja se bo stekalo v Kad, ki bo v sklopu holdinga posloval ločeno. Tako predvideva že tudi koalicijska pogodba.

Šušteršič je po sestanku s poslansko skupino SD povedal, da se je DeSUS odločil, da bo o svojih pogajalskih stališčih javno govoril in mora sedaj tudi javno povedati, ali so bila upoštevana ali ne. Sam bo zagovarjal zakon, ki bo sprejet na vladi. O vsebinskih podrobnostih ni želel govoriti, saj jih bo predstavil po vladni seji.

Glede prenosa slabih bančnih terjatev na holding oziroma neke vrste slabe banke je Šušteršič povedal, da ne gre za slabo banko, temveč za način reševanja slabih terjatev, zato da se z njimi ne bi več ukvarjale banke, temveč "nekdo drug, ki ima v ozadju jamstvo države".

Po njegovem prepričanju se to da narediti tako, da se tveganja prenesejo iz bank, s tem pa dobijo davkoplačevalci takojšnjo korist, ker se banke lahko začnejo ukvarjati s svojo pravo dejavnostjo in niso več v krču.

Ker se terjatve prenesejo po ekonomsko ocenjeni vrednosti in se z njimi prenašajo tudi zavarovanja, ki jih je moč unovčiti, pa je na malo daljši rok mogoče, da takšna operacija davkoplačevalcev ne stane veliko, ocenjuje minister. Ob tem pa priznava, da država v prvem koraku prevzame del teh bremen.

Ekonomist Matej Lahovnik je o prenosu slabih terjatev na državni holding za 24UR ZVEČER dejal, da je to potreben pogoj za večjo kreditno aktivnost bank, predvsem državnih, ni pa še zadosten. Pojasnil je, da bo zadosten pogoj takrat, ko bodo podjetja izboljšala svojo kapitalsko ustvarjalnost in pripravila ustrezne projekte, s katerimi bodo zagnala gospodarsko aktivnost.

Končno poročilo o NLB poslali ministrom

Koalicijske stranke so se danes pogovarjale tudi o reševanju Nove Ljubljanske banke (NLB). Šušteršič je pred usklajevanjem zagotovil, da je bilo končno poročilo pregleda stanja v NLB ministrom že poslano.

V stranki DeSUS še poudarjajo, da je treba pred končno odločitvijo o reševanju NLB poznati vse njene slabe naložbe. Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin pa, da bi bilo te treba združiti v slabi banki. Po njegovih besedah se morajo koalicijski partnerji najprej dogovoriti, ali se bo slabe naložbe pustilo v banki in bo ta sama dolgoročno reševala te težave ali pa se bo slabe naložbe izločilo in za ta namen ustanovilo slabo banko.

Kar se tiče oblikovanja slabe banke, pa Tonin vidi tri možnosti. Prva je, da se slaba banka prenese na obstoječo SID banko, drugo možnost Tonin vidi v okviru nastajajočega državnega holdinga, tretja pa je, da za to nastane čisto nova agencija.

Po predsedniku DeSUS Karlu Erjavcu pa je tudi predsednik SLS Radovan Žerjav dejal, da skrbni pregled ni bil resen in da vlada o NLB ne more odločati odgovorno. Pregled naj bi bil namreč narejen v nekaj tednih, predvsem pa ni povedal, kdo je komu, kdaj, kako in zakaj dajal sporne kredite. Šušteršič o finančni luknji v NLB še molči, po dostopnih podatkih pa je slabih kreditov za tri milijarde, od tega 1,2 milijarde različno zavarovanih kreditov, med katerimi bi jih lahko bilo vsaj za pol milijarde takšnih, ki jih dolžniki nikoli ne bodo mogli vrniti, so poročali v oddaji 24UR.

Lahovnik je za 24UR ZVEČER povedal, da je podatek, da naj bi bilo za tri milijarde slabih kreditov, mogoč, a če je res, je stanje zelo zaskrbljujoče. Bilančna vsota NLB je namreč 16 milijard, kar bi pomenilo, da je 18 odstotkov slabih kreditov, je pojasnil in dodal, da je razumljivo, da je finančni minister zelo previden z izjavami, ker išče strateške vlagatelje, in glede na to, da je kapital plaha ptica, jih verjetno ne bi rad že vnaprej prestrašil.