Predsednik republike Janez Drnovšek nadaljuje obisk v New Yorku, kjer išče podporo za svojo pobudo za politično in humanitarno akcijo v Darfurju in dejavnosti, ki potekajo v zvezi s tem. Na včerajšnji novinarski konferenci, ki jo je imel po srečanju z generalnim sekretarjem Združenih narodov Kofijem Ananom, pa se ni mogel izogniti vprašanjem tudi o njegovi bolezi. Na vprašanje, kako je premagal strah pred boleznijo, je odvrnil, da je strah votel in ga ni. "Če nas je nečesa strah, potem se to utegne res zgoditi. Potrebno je razčistiti sam s sabo, pospraviti stvari v svoji glavi in spremeniti odnos do sveta, potem je vse bolj enostavno," je dejal Drnovšek, ki je priznal, da ga je bilo včasih res strah bolezni, za katero uradna medicina nima odgovora, vendar je s tem sedaj opravil.
Na vprašanje o tem, da se ob njegovih obiskih New Yorka vedno pojavijo govorice, da obisk izkoristi za obisk pri zdravnikih, je Drnovšek zagotovil, da je tokrat prišel le zaradi Darfurja. "Jaz sem si te stvari izbrisal iz glave in upam, da si jih boste tudi vi," je dejal predsednik in zagotovil, da je zdrav, da se ukvarja le s pozitivnimi zadevami in se je odločil, da bolezni enostavno več ni. "Kot vidite se ukvarjam s projekti, ki so v interesu Slovenije in vsega človeštva in se počutim odlično," je dejal Drnovšek, ki je to priporočil tudi drugim, namreč da naj se prenehajo ukvarjati sami s sabo in skušajo pomagati drugim.
Predsednik Slovenije, ki pravi, da je to novo življenjsko filozofijo razvil sam na podlagi življenjskih izkušenj in preizkušenj, upa, da bo njegova pobuda za Darfur uspešna. Priznal je, da položaj ni enostaven, ampak precej zapleten, vendar pa zato ne smemo še naprej gledati, kako milijoni ljudi trpijo in životarijo, ne da bi kaj ukrenili. "Če nam bo uspelo pri Darfurju, sem prepričan, da bodo sledili tudi drugi primeri," je zagotovil Drnovšek.
Svet je treba spremeniti
Drnovšek je na sedežu Združenih narodov v New Yorku Ananu predstavil svojo pobudo za rešitev humanitarne krize v Darfurju. Slovenski predsednik upa, da se bodo zadeve okoli sudanske pokrajine Darfur premaknile na bolje.
Kot je za 24ur.com povedala naša ameriška dopisnica Nataša Briški, sta se po srečanju z Ananom strinjala, da je situacija v Darfurju težka in da za rešitev nastale krize humanitarna akcija ne bo dovolj. Drnovšek je poudaril, da je potrebna politična akcija in obravnavanje problema pred Varnostnim svetom. Anan je dejal, da ceni Drnovškovo pobudo.
V pogovoru s slovenskimi novinarji je Drnovšek potrdil, da je treba spremeniti svet, kar po njegovih besedah misli marsikdo drug razen njega po vsem svetu. Malce počasneje kot posamezniki in nevladne organizacije pa se spreminja politika in ustanove, vendar je Drnovšek prepričan, da je tudi to moč doseči, če bo pritisk posameznikov dovolj velik.
Predsednik Slovenije sicer upa, da bo njegova pobuda za Darfur uspešna. Priznal je, da položaj ni enostaven, ampak precej zapleten, vendar pa zato ne smemo še naprej gledati, kako milijoni ljudi trpijo in životarijo, ne da bi kaj ukrenili. "Če nam bo uspelo pri Darfurju, sem prepričan, da bodo sledili tudi drugi primeri," je zagotovil Drnovšek.
Uničevanje vasi, pobijanje moških ter posiljevanje deklic in žensk
Kriza v zahodni provinci Sudana je izbruhnila leta 2003, ko so uporniki napadli vladne tarče zaradi dolgih let zanemarjanja in zatiranja. Vlada v Kartumu je odgovorila s pomočjo vojske arabskim milicam, ki so izvršile hude vojne zločine z uničevanjem vasi, pobijanjem moških in posiljevanjem žensk. Sudanska vlada sicer zanika povezave z najbolj nasilnimi milicami džandžavid, vendar pa opazovalci na terenu poročajo o usklajenih akcijah vlade in milic.
Darfurju v tem času grozi nova humanitarna katastrofa, saj so pogajanja med vlado in uporniki zastala, državam Afriške unije (AU), ki vodijo mirovno operacijo, pa zmanjkuje denarja za nadaljevanje dela. Na sedežu ZN se nabira podpora za ustanovitev mirovne misije pod okriljem svetovne organizacije, kar pa sudanska vlada zavrača.
Mednarodna skupnost ugotavlja, da na pogajanjih ne bo napredka, misija AU pa ni dovolj učinkovita, zato se predlaga mirovna misija pod okriljem ZN, ki bi na krizno območje napotila do 20.000 visoko usposobljenih in mobilnih vojakov, kar pomeni, da morajo priti iz zahodnih držav. Obenem pa je nadaljevanje misije AU nujno, saj se sile ZN ne bodo mogle na hitro organizirati, prazen prostor med obema misijama, pa bi zagotovo izzval nov izbruh še hujšega nasilja.
