'Ponarejen med ni slovenskega porekla'

Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano je na podlagi prejete prijave o možnosti obstoja ponaredka medu julija izvedel vzorčenje medu, ki se prodaja v nekaterih slovenskih trgovinah. Rezultati so pri štirih vzorcih pokazali, da gre za ponaredke medu. Gre za dva vzorca medu blagovne znamke Spar in dva vzorca medu proizvajalca S&J Friko.

Namen vzorčenja inšpektorata je bilo preverjanje skladnosti medu s parametri kakovosti, kot so opredeljeni v pravilniku o kakovosti medu ter preverjanje istovetnosti medu, vse z namenom zaščite potrošnikov, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Pri vzorčenju je bilo na podlagi prijave vključenih 21 vzorcev, od katerih jih je bilo sedem neskladnih. Pri štirih vzorcih je bila ugotovljena potvorba medu oziroma namerno ponarejanje medu z dodajanjem sladkorjev.

Gre za 500-gramsko embalažo točenega lipovega medu blagovne znamke Spar z rokom uporabe 3. junij 2013 in 1000-gramsko embalažo točenega cvetličnega medu znamke Spar z rokom uporabe 2. junij 2013. Oba sta bila proizvedena za Spar.

Druga dva vzorca ponarejenega medu pa sta točeni cvetlični med v 900-gramski in trikilogramski embalaži proizvajalca S&J Friko s Ptuja z rokom uporabe 15. december 2012. Poreklo medu je Hrvaška.

Neskladnost tudi v poimenovanju

Pri točenem kostanjevem medu proizvajalca Medex z rokom uporabe 28. september 2012 hrvaškega porekla je bilo ugotovljeno, da je prišlo do napačnega poimenovanja medu glede na deklariranost, saj ne gre za gozdni temveč za cvetlični med.

Pri točenem gozdnem medu blagovne znamke Spar v 250-gramski embalaži z rokom uporabe 9. februar 2013 so prav tako ugotovili, da gre za napačno poimenovanje, saj gre za cvetlični in ne gozdni med, ugotovljena pa je bila tudi previsoka vrednost hidroksimetil furfurala, ki je med drugim pokazatelj segrevanja medu.

Pri točenem cvetličnem medu blagovne znamke Spar v 250-gramski embalaži z rokom uporabe 3. december 2012 pa je bila ugotovljena previsoka vrednost omenjenega parametra segrevanja medu.

Umik izdelkov

Neskladna živila se na podlagi sklepov inšpekcije umikajo iz prometa, inšpektorji pa bodo skladno z zakonodajo ukrepali tudi pri proizvajalcih oziroma distributerjih neskladnega medu, so poudarili na ministrstvu.

Preverjanje skladnosti medu je inšpektorat izvedel na podlagi prejete prijave in to le v nekaterih trgovskih verigah. Glede na rezultate analiz je inšpektorat vzorčenje razširil tudi na druge trgovske verige z namenom dodatnega preverjanja skladnosti medu v prometu.

S to inšpekcijsko akcijo je bil oziroma še bo preverjen med, ki je na policah vseh večjih trgovskih verig. Pri izboru vzorcev so inšpektorji zajeli tako tuji kot domači med.

Odziv Čebelarske zveze Slovenija

Na novico so se odzvali v Čebelarski zvezi Slovenije. "Ponarejeni vzorci medu niso slovenskega porekla, kar potrjuje dejstvo, da moramo biti pri nakupu medu zelo pozorni na njegov izvor," so zapisali. Ob tem so spomnili, da zveza za slovenske čebelarje izvaja izobraževanja, s katerimi jih izobražuje na temo pridelave medu v skladu z dobro čebelarsko prakso in smernicami dobrih higienskih navad po načelih sistema HACCP.