V nekaterih sobah porodnišnice tudi 29 stopinj Celzija

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana imajo hlajenje urejeno v okoli 40 odstotkov objektov. Nove zgradbe so hlajene, stare pa so bile zgrajene po starih standardih in so uspeli le deloma zagotoviti ustrezno hlajenje. Stari objekti so poleg tega slabo izolirani, imajo zastarelo inštalacijo, ki ne dopušča novih priklopov električnih naprav.

Zaradi pomanjkanja sredstev so stare objekte le deloma opremili z ustreznim hlajenjem. To jim je uspelo le na najbolj kritičnih oddelkih infekcijske klinike, so pojasnili v UKC Ljubljana. Težave imajo tudi pri zagotavljanju ustreznih potreb po vlažnosti in temperaturah na starejših prezračevalnih sistemih, ki imajo omejeno možnost regulacije in ob zelo visokih zunanjih temperaturah ne zmorejo povsem zadostiti potrebam.

Da bi bolnikom, ki v vročini ležijo v bolniških posteljah, vsaj nekoliko olajšali bivanje, so sodelavcem ponovno poslali navodila za ravnanje. Tako prostore prezračujejo ponoči, ko temperature padejo, podnevi pa poskrbijo za maksimalno senčenje prostorov in zapiranje oken, so pojasnili v UKC Ljubljana.

Ob vklopljeni hladilni napravi ne odpirajo oken, svetujejo tudi, da se prostor prezrači, zaprejo okna in vklopi hlajenje. Svetujejo tudi vnos zadostne količine tekočin. Tako strokovnjaki zdravstvene nege za bolnike dodatno poskrbijo s pogostimi osvežitvami, jim pripravijo osvežilne kopeli, preoblačijo osebno in posteljno perilo in izvajajo ostale ukrepi za izboljšanje počutja.

Je pa po navedbah UKC Ljubljana priporočljivo, da razlika med zunanjo in notranjo temperaturo ni večja od šestih stopinj Celzija, večja razlika bi namreč lahko neugodno vplivala na telo. Seveda pa je temperaturno udobje odvisno od posameznika.

Vročina povzroča preglavice brezdomcem

Niso pa bolniki edini, ki jim vročina povzroča preglavice. V klimatizirane prostore se težko zatečejo tudi brezdomci. V Društvu za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice so pojasnili, da je huda vročina pogosto bolj usodna za brezdomce kot pa hud mraz pozimi.

Tako opažajo, da se v teh vročih dneh brezdomci pogosteje zadržujejo znotraj dnevnih centrov, medtem ko se v hladnejših dneh bolj zadržujejo pred dnevnimi centri. V dnevnih centrih imajo na voljo zadostne količine vode in druge vrste osvežitve, da preprečujejo dehidracijo. Prav tako je društvo aktivno na terenu, kjer brezdomcem delijo vode in pripomočke za rehidracijo.

Kakšnih večjih težav z zdravjem brezdomcev v letošnji vročini še niso ugotovili, bolj gre za posamezne primere dehidracij, ko se zatečejo bodisi na urgenco ali pa v pro bono ambulanto, so še pojasnili v društvu Kralji ulice.

Letošnja poletna vročina bo morda z današnjim dnem že dosegla vrhunec. Po napovedih Agencije RS za okolje (Arso) se namreč obeta najbolj vroč dan tokratnega dvotedenskega vročinskega vala.