Z odločbo o denacionalizaciji za Blejski otok je ministrstvo za kulturo dokončno razrešilo vsebino, povezano z lastništvom otoka in odprlo pot za nadaljnja vlaganja v obnovo Blejskega otoka kot spomenika državnega pomena.
Ta spomenik je prav zaradi nedorečenosti lastništva namreč potreben velike obnove, pri kateri naj bi sodelovali prav vsi lastniki, navedeni v odločbi.
Med zakonskimi razlogi za zavrnitev omenjenega zahtevka za vrnitev nepremičnin na Blejskem otoku v naravi je ministrstvo za kulturo navedlo: določilo zakona o denacionalizaciji, v katerem je predpisano, da nepremičnine ni mogoče vrniti, če je izvzeta iz pravnega prometa oziroma na njej ni mogoče pridobiti lastninske pravice; zakon o naravni in kulturni dediščini (iz leta 1981 in noveliran v letih 1986, 1990 in 1992), ki je veljal pred uveljavitvijo zakona o denacionalizaciji, je prepovedal odtujitev kulturnega spomenika ali znamenitosti v javni ali družbeni lastnini in s tem Blejskega otoka kot kulturnega spomenika in naravne znamenitosti. V odločbi je pojasnjeno, da beseda odtujiti ne pomeni le pravnega prometa, pač pa enostavno prepoved odtujitve iz takrat družbene lastnine.
Enako vsebino o prepovedi odtujitve vsebuje tudi zakon o varstvu kulturne dediščine, ki spomenikov državnega pomena, ki so v lasti države, kamor je po tem zakonu uvrščen tudi Blejski otok, ne dopušča odtujiti. To pa ne velja za cerkev Marijinega oznanjenja, ki je kulturni spomenik državnega pomena in je ostal v družbeni lastnini z imetnikom uporabe Turističnega podjetja Bled. V zakonu o ohranjanju narave (85. člen) je predpisano, da nepremičnine na zavarovanih območjih in naravne vrednote v lasti države niso v pravnem prometu, razen v primeru menjave zemljišča v lasti države na zavarovanem območju za drugo zemljišče na zavarovanem območju, ki je v lasti fizične ali pravne osebe, zaradi pridobitev zemljišča, ki je za varstvo naravnih vrednot ali za doseganje namenov zavarovanje pomembnejše. Ta promet je dopusten le na podlagi dovoljenja ministrstva, pristojnega za varstvo narave.
Zato je v skladu z navedenimi zakonski določili zahteva za vrnitev nepremičnin na Blejskem otoku v naravi zavrnjena, cerkev na Otoku, ki je v družbeni lastnini z imetnikom uporabe Turističnega podjetja Bled, pa v skladu s 3. odstavkom 18. člena zakona o denacionalizaciji vrnjena upravičencu, rimskokatoliškemu župnijstvu Bled.
Na odločbo se je že odzval pravni zastopnik župnijstva Bled Danijel Starman, ki je za 24 ur izjavil:
»V pravni argumentaciji ministrstva za kulturo ni ničesar novega. Ministrstvo stoji na stališču, da je otok kulturni spomenik državnega pomena in se zato ne more vrniti v naravi. Svoji stranki, župnijstvu Bled, bom svetoval, naj razširi tožbo, ki je vložena na upravnem sodišču, ker ministrstvo za kulturo v zakonitem roku ni izdalo odločbe in z dodatnimi argumenti spodbija odločitev ministrstva.«
Kulturno ministrstvo pa mora odločati še o enem velikem denaciopnalizacijskem zahtevku. Gre za Loški grad, katerega vrnitev zahtevajo uršulinke. Slednje so od vrnitve v narave odstopile in pristajajo zgolj na odškodnino.
