V morju v Simonovem zalivu našel izjemno nevarno bombo

Iz Centra za obveščanje uprave RS za zaščito in reševanje so nas obvestili, da so včeraj v občini Izola v Simonovem zalivu našli bombo, ki so jo odstranili pripadniki Državne enote za varstvo pred neeksplodirnimi ubojnimi sredstvi (NUS). Ker bomba ni prav pogosta morska najdba, poleg tega pa bi lahko ogrozila kopalce, nas je zanimalo, kako se je znašla tam in kako resno nevarna je pravzaprav? Vse podrobnosti nam je pojasnil vodja ljubljanske ekipe pirotehnikov Igor Boh z Državne enote za varstvo pred neeksplodirnimi ubojnimi sredstvi (NUS) Uprave RS za zaščito in reševanje, ki sta jo skupaj s kolegom, pirotehnikom potapljačem Gregorjem Demšarjem, odstranila iz morja in jo v kamnolomu Črnotiče uničila.

Potapljač je z detektorjem kovin naletel na kovinski predmet

Predvideval je, da bi lahko bila bomba, zato jo je prinesel do obale in obvestil pristojne službe. Prva je prišla policija, ki je odredila izpraznitev plaže. Vzpostavili so varnostno območje, ki so ga označili s trakom, pomagala pa jim je tudi varnostna služba hotelov v Simonovem zalivu, je povedal Boh, kako se je vse skupaj začelo: "Potem so obvestili našo enoto za varstvo pred NUS. Ker nismo vedeli na kakšni globini in točno kje jo je našel, smo se odločili, da greva potapljač in pirotehnik na teren z dvema avtomobiloma. V enem je bila oprema za potapljača v drugem pa oprema, ki jo imamo za izvajanje ukrepov varstva pred NUS, tako da sva že s sabo peljala intervencijsko majhno količino razstreliva."

Ko sta prišla na plažo, sta potrdila, da je imel potapljač prav in je zares našel bombo. "V vodi je bila italijanska ročna bomba breda iz 2. svetovne vojne, ki med neeksplodirnimi ubojnimi sredstvi sodi med bolj nevarne, zato so tudi postopki s takimi sredstvi specifični. Če se le da, jih uničimo na kraju. Včeraj to ni bilo mogoče, ker smo bili na plaži. Zato sva se s kolegom odločila, da bombo prestaviva v posebno protieksplozijsko torbo, ki sva jo v spremstvu policije prepeljala na Črni Kal v kamnolom in jo dokončno uničila," je opisal dogajanje Boh.

Ročna bomba breda se aktivira tako, da se izvleče varovalo. Njena posebnost je, da nima zakasnitve. To pomeni, da takoj, ko pade na tla oziroma udari ob trd predmet, eksplodira. Običajne bombe sicer delujejo tako, da ko se izvleče njihovo varovalo in padejo na tla, eksplodirajo šele nekaj sekund kasneje, je pojasnil Boh. "Najdena breda je bila zelo poškodovana, vsa polomljena, brez varovala. Dejstvo je, da če je pri tej bombi izvlečena varovalka, potem sodi v najvišjo stopnjo nevarnega NUS. Ob tem nisva vedela, kolikokrat se jo je že premaknilo, kaj vse je delovalo na njo, kako je korozija vplivala na elemente proženja. V vsakem primeru, če se najde taka bomba v takem stanju, predstavlja veliko nevarnost za okolico in jo je treba ustrezno odstraniti," je poudaril.

Breda je bila dlje časa v morju

Zgodovinsko najdbo so izmaličili morski tokovi, ki so jo nenehno premetavali, ali pa je bila poškodovana že od prej, je ugibal Boh. Ob tem je izpostavil, da lahko tudi temperaturne razlike povzročijo, da se začnejo dogajati določeni kemični procesi, ki povečajo nevarnost, da se bo sprožila.

Najdbe bomb v našem morju so na srečo redkost. Boh meni, da so se jih ljudje bali. Da ne bi prišle v roke otrokom, so se jih želeli kar najhitreje znebiti in najbolj varno se jim je zdelo, če jih preprosto odvržejo v kraške jame, reke, jezera, morje. Nekateri pa niti vedeli niso, da so to, kar mečejo v naravo, bombe. "Ta bomba je imela najbrž podobno zgodbo. Nekdo jo je našel. Dvomim pa, da je bila ves čas tako plitko v morju. Mislim, da so jih običajno ljudje metali dlje od obale," je dejal Boh.

'Če je bomba stara, še ne pomeni, da ne dela!' Kaj storiti, če jo najdemo?

Če jo najdemo ali sumimo, da je predmet, ki smo ga našli NUS, se ga ne dotikamo, je prvo pravilo, ki ga svetuje Igor Boh. Najbolje je, da ga fotografiramo, saj bomo na ta način strokovnjakom zelo olajšali postopek prve prepoznave in odločitve, kako naj ravnajo naprej. "Mnogo ljudi meni, da če je nekaj staro, potem ne deluje ali da kvaliteta pade. V našem primeru to ni res, ravno obratno. Eksplozivi so kemične spojine, ki s starostjo postajajo čedalje bolj občutljive. Prihaja do kemičnih sprememb in ravno to povzroča dodatno nevarnost. Nenazadnje so tudi sprožilni mehanizmi izpostavljeni zunanjim vplivom in temperaturnim razlikam ter tudi pri njih prihaja do sprememb," je razložil Boh.

Ob tem je še enkrat poudaril, da se jih ne dotikamo in pokličemo številko 112 ali 113. Pri tem je tudi pomembno, da se umaknemo nazaj po isti poti, kot smo do nje prišli. Možno je namreč, da je blizu še kakšna druga. Nikakor pa je ne zažigamo, tolčemo po njej ali jo mečemo, kajti to lahko povzroči eksplozijo in seveda od blagih do težkih telesnih poškodb ali celo smrti, je še opozoril.

V Sloveniji odstranimo 24 kilogramov neeksplodirnih ubojnih sredstev na dan

Največ nevarnih ostankov vojne je sicer na severnem Primorskem. Nobena redkost ne bi bila, če bi zgodovinsko bombo zares našli. Po besedah Boha jih je v Sloveniji še veliko, čeprav z enote za varstvo pred NUS ne morejo govoriti o konkretnih številkah, kajti nemogoče je predvidevati, koliko jih je še ostalo v naravi.

Da najti bombo res ni čudež, je Boh navedel statistiko. "Državna enota za varstvo pred NUS posreduje več kot enkrat dnevno. V letnem povprečju imamo od 450 do 500 intervencij. Če to prevedemo v statistiko najdb na dan: kot sem že rekel, več kot ena intervencija na dan, 17 kosov na dan – če to prevedemo v težo – več kot 24 kilogramov NUS se povprečno odstrani v Sloveniji na dan," je izračunal.

Da bi si zares predstavljali, kako nevarne so lahko stare bombe, je Boh za konec izpostavil, da jih pirotehniki vse pogosteje oziroma če se le da, uničijo takoj na mestu, saj premiki dotrajanih materialov lahko povzročijo najhujše.