Nevihtno najbolj pester dan v tem tednu bo četrtek, ko se bo na severu in vzhodu Slovenije spet lahko razvilo kakšno neurje s točo. V petek in soboto bodo nevihte manj verjetne, že v nedeljo pa se bo možnost za njihov nastanek spet nekoliko povečala.
Kljub temu da nam prvi dnevi meteorološkega poletja ne bodo prinesli tako hude vročine, kot je kazalo še pred nekaj dnevi, bodo popoldanske temperature precej nad povprečjem za začetek junija, ki se v večjem delu Slovenije giblje okoli 23 stopinj Celzija. Najbolj vroči bosta predvidoma sobota in nedelja, ko bomo izmerili od 28 do 33 stopinj Celzija. Največ bodo termometri v prihodnjih dneh pokazali na Dolenjskem, v Beli krajini, Posavju in tudi v osrednji Sloveniji, najmanj pa ob morju in v alpskih dolinah. Zaradi obilice vlage bo tudi soparno, zato bo toplotna obremenitev v prihodnjih dneh zelo velika.
Kakšno bo letošnje poletje?
Kot vse kaže, boste tudi v prihodnjih tednih na svoj račun prišli ljubitelji sonca in visokih temperatur. Po napovedi evropskega meteorološkega centra ECMWF naj bi bilo namreč letošnje poletje dolgo, vroče in precej suho. Najtoplejši zrak naj bi se zadrževal ravno v bližini naših krajev, kjer bodo temperature presegle povprečje zadnjih tridesetih let za okoli dve stopinji, kar bi nas močno približalo doslej najbolj vročemu poletju iz leta 2003.
Letošnje poletje naj bi nad večjim delom stare celine zaznamovalo tudi veliko pomanjkanje padavin, to pa bi lahko še dodatno okrepilo vročino. Suha tla se namreč precej bolj segrejejo kot mokra. V preteklosti smo najvišje temperature izmerili ravno ob dalj časa trajajočemu suhemu vremenu.
Ta napoved seveda še ne pomeni, da bo sončno in vroče tudi v času našega dopusta. Dolgoročne napovedi namreč prikazuje le najverjetnejše odmike različnih meteoroloških spremenljivk od dolgoletnega povprečja. Tako lahko izvemo le, za približno koliko naj bi bilo določeno obdobje toplejše ali hladnejše od dolgoletnega povprečja, ne moremo pa razbrati, kako se bo vreme obnašalo znotraj tega obdobja. Do istega povprečja lahko namreč pridemo tako, da je vreme vseskozi približno enako, ali pa da imamo veliko nihanj. Najverjetneje nam bo letošnje poletje prineslo več vročinskih valov, a tudi krajša hladnejša in bolj deževna obdobja, ki pa bodo, če se bo napoved seveda uresničila, v prihodnjih mesecih prej izjema kot pravilo.
V zadnjih dvajsetih letih je bilo kar 17 poletij toplejših od dolgoletnega povprečja med leti 1981 in 2010. Zadnje nekoliko hladnejše poletje smo imeli pred osmimi leti. Zelo vroča poletja so bila v letih 2012, 2013, 2015, 2017, 2019 in 2021, najbolj vroče poletje pa v večjem delu Slovenije, z izjemo nekaterih alpskih dolin, še vedno ostaja poletje 2003, ko je bilo po podatkih Arsa v Ljubljani kar 52 vročih dni, povprečna najvišja dnevna temperatura pa je znašala 30,2 stopinje Celzija. Povprečno poletje v zadnjih stotih letih ima sicer le 13 vročih dni in povprečno dnevno temperaturo zraka okoli 25 stopinj Celzija.
Meteorološka pomlad je bila vremensko zelo pestra
Marec je bil v večjem delu Slovenije nekoliko hladnejši od povprečja in zelo suh. Nekaj padavin smo bili deležni šele ob koncu meseca.
Precej bolj namočen je bil april, ki nam je prinesel kar tri spuste zelo mrzle zračne mase in snežinke tudi v nižine. Ker pa vegetacija v letošnjem aprilu še ni bila toliko razvita kot pretekla leta, smo se hujši pozebi letos na srečo izognili.
Povsem drugače je bilo maja, ko nas je že obiskalo zgodnje poletje. Imeli smo kar tri tedne zelo toplega vremena, ki je bilo še pred dobrimi 20 leti bolj običajno za sredino poletja kot pa za zadnji mesec meteorološke pomladi. Na ravni Slovenije smo v preteklem mesecu beležili kar osem dni, ko se je v najtoplejših krajih živo srebro dvignilo nad 30 stopinj Celzija, kar je pravo nasprotje zadnjim trem majem, ko ni bilo niti enega takega dneva.
Kljub izraziti ohladitvi, ki smo je bili deležni ob koncu meseca, se je letošnji maj na državni ravni uvrstil med najtoplejše v zgodovini meritev. V Ljubljani je bil po podatkih Arsa s povprečno temperaturo 18,1 stopinje Celzija drugi najtoplejši do zdaj. Prav takšen je bil letošnji maj tudi na Primorskem, medtem ko se je v preostalem delu Slovenije zavihtel na tretje ali četrto mesto.
Večji del zahodne in osrednje Slovenije je maja že pestila suša, na severu in vzhodu Slovenije pa so se razbesnela številna neurja. V zadnjih tednih je namreč k nam od juga pogosto dotekal zelo topel zrak, občasno pa se je čez nižje predele vzhodnih Alp spustil tudi nekoliko hladnejši zrak, ki je ob kombinaciji z močnim pomladnim soncem povzročil nastanek nevihtnih oblakov in krajevnih neurij s točo.
KOMENTARJI (15)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.