Na mariborskem okrajnem sodišču se je začela glavna obravnava zoper deset protestnikov, ki na decembrskih predobravnavnih narokih niso priznali krivde za očitano kaznivo dejanje sodelovanja v skupini, ki naj bi preprečila uradni osebi uradno dejanje. Krivdo sta priznala le dva in bila ob večmesečni pogojni obsodbi takoj izpuščena na prostost.
Prvi protestniki, ki so stopili pred sodnico Simono Mernik, so podrobno opisali dogajanje na tretji mariborski vstaji 3. decembra lani. Pričali so o svojem mirnem delovanju ter zanikali, da bi delovali v skupini, saj se pred priporom med seboj večinoma niso poznali.
Obtožnica deseterico fantov, ki so bili šele tik pred novim letom izpuščeni iz pripora, bremeni suma, da so 3. decembra okoli 22. ure na območju Glavnega trga in Starega mostu v Mariboru s skupinskim delovanjem poskušali preprečiti uradnim osebam uradno dejanje. Skupina naj bi na policiste, ki so varovali protestni shod, metala granitne kocke, lesene palice, steklenice in druge predmete ter se kljub policijskim ukazom ni želela raziti.
20-letni M. M. je povedal, da se je s prijatelji vračal s protesta domov, a so jim policisti zaprli pot čez Stari most. Ko so jim policisti naposled le dovolili čez most, so tam srečali prijatelja S. C., ki je čez ograjo v reko vrgel petardo. Takoj zatem naj bi prihiteli policisti, jih podrli na tla in aretirali. Omenjeni S. C. je na predobravnavnem naroku sredi decembra priznal krivdo in bil obsojen na nekajmesečno pogojno zaporno kazen.
Podobno je dogajanje opisal tudi 29-letni J. Š. "Lepo kulturno smo šli čez most mimo policistov, potem pa so nas zgrabili. Ene so izpustili, druge pa odpeljali na policijsko postajo," je povedal.
Odvetnike obrambe so zanimale predvsem podrobnosti glede aktivnosti in premikov policistov tisti večer. Po besedah M. M. so policisti pozivali ljudi, naj se razidejo, a jim niso povedali kam. Ob aretaciji naj mu ne bi povedali razlogov za odvzem prostosti, ampak naj bi te spoznal šele v prvi pošti s sodišča. Enega od njegovih prijateljev naj bi policisti pretepli tako, da so mu zlomili arkado, in tudi njega samega naj bi večkrat sunili v rebra.
Tožilec: Šlo je za brutalna dejanja, usmerjena proti policistom
Tožilec Tilen Ivič je na predobravnavnih narokih menil, da je šlo za brutalna dejanja, usmerjena proti policistom, ki so opravljali zakonite naloge. Kot dokazno gradivo je predlagal predvsem policijske uradne zaznamke in posnetke s policijskega helikopterja, za obtožene pa predlagal zaporne kazni v trajanju od štiri do šest mesecev. Obramba je po drugi strani večinoma zahtevala oprostilno sodbo, saj naj bi pri obtoženih šlo za osebe, ki ne kažejo znakov agresije in ki naj bi se v priporu znašle povsem po naključju.
Prijeti so bili na 3. mariborski vstaji
Dvanajsterica je bila aretirana na 3. mariborski vstaji, ki se je sprevrgla v nasilje in vandalizem. Policisti so takrat pridržali 119 ljudi, od tega jih je 28 ostalo pridržanih. Večina jih je bila precej časa v priporu, tik pred novim letom pa je sodišče pripor odpravilo zoper vse protestnike, saj je senat okrožnega sodišča ugotovil, da ne obstajajo več razlogi, ki so narekovali odreditev pripora.
Za 16 protestnikov, ki jih ovadba bremeni napada na uradno osebo, bo sodišče po opravljenih zaslišanjih pred preiskovalnimi sodniki odločalo, ali bodo zoper njih uvedli sodno preiskavo. Za to kaznivo dejanje je predpisana kazen do pet let zapora, torej več kot za omenjeno dvanajsterico, ki bi jim lahko dosodili največ dve leti zapora.
KOMENTARJI (185)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.