Podražitev položnic v Mariboru umaknili z dnevnega reda seje mestnega sveta

Predlagano je bilo več kot trikratno zvišanje cene ravnanja z odpadnim blatom iz mariborske čistilne naprave, a so to zadevo preložili na prihajajočo redno sejo mestnega sveta, ki je napovedana čez 11 dni. Po besedah župana Saše Arsenoviča bodo še enkrat preučili možnosti in tako poskušali najti ugodnejšo rešitev.

Po besedah predstavnika Liste za pravičnost in razvoj (LPR) Stojana Auerja podražitev ni edina možnost. "Moj predlog na današnjem sestanku koalicije je bil, da prečešemo še vse druge možne rešitve in potem dobimo na mestnem svetu še kakšno drugo opcijo," je dejal. Bolj konkreten iz poslovnih razlogov ni hotel biti.

Prva točka današnje izredne seje, ki je zaradi epidemije novega koronavirusa izjemoma potekala v dvorani Lutkovnega gledališča Maribor, je bila obravnava revizijskega poročila o investiciji v sortirnico odpadkov, ki jo je izvedlo javno podjetje Snaga. Mestni svetniki so se soglasno odločili, da naj bo obravnava odprta za javnost, a je predstavnik revizorske družbe Ernst & Young temu nasprotoval. Opozoril je, da dokument nosi oznako zaupno, zato lahko njegovo vsebino razkrije samo mestnim svetnikom, ne pa tudi širši javnosti. "Pod temi pogoji poročila ne morem razkriti," je dejal.

Mestni svetniki so vseeno vztrajali, župan se je na samem pogovoril s predstavnikoma Snage in revizorja, a ni dosegel ničesar. Po krajši prekinitvi seje je Arsenovič povedal, da je zaprtje seje za javnost edina možnost, da se mestni svet seznani s poročilom, zato nimajo izbire. "Gre za pogodbeno razmerje. V to ne moremo posegati," je dejal, čeprav se je sam sprva zavzemal za odprto razpravo.

Revizor po poročanju časnika Večer prihaja do skoraj identičnih ugotovitev kot nadzorni odbor občine, ki je ugotovil, da je Snaga leta 2014 podpisala pogodbo z izvajalcem gradnje, družbo Kostak, ne da bi mestni svet prej obravnaval investicijski program in ne da bi imela zagotovljen denar za financiranje investicije. V stroške investicije namenoma ni vključila stroškov investicijskega vzdrževanja sortirnice in načrtovanja projekta, s čimer je prikazala nižjo vrednost investicije za skoraj štiri milijone evrov. Investicija v sortirnico tako na koncu ni stala 14,5 milijona evrov, ampak 17,7 milijona evrov.