V Mariboru manj nerešenih zadev

Lani je sodišče rešilo 6488 zadev, kar pa je 4,2 odstotka več kot leta 2005, je povedal predsednik sodišča Boris Štampar. Ob tem je opozoril, da v številkah niso zajete prekrškovne zadeve, in to iz razloga, ker je nov oddelek za prekrške začel delati šele sredi leta 2005. Po njegovih besedah bi bili podatki zaradi tega neobjektivni in neprimerljivi.

"Merila za pričakovani obseg dela sodnika, ki jih je na novo in to strožje določil sodni svet, je sodišče lani preseglo kar za 47,8 odstotka," je poudaril Štampar. Dodal je, da je bilo Višje sodišče v Mariboru tako med najučinkovitejšimi višjimi sodišči v državi. "Ocenjujemo, da smo na zgornji meji zmogljivosti ter brez dodatnih zaposlitev, sprememb zakonodaje in drugih, od nas neodvisnih ukrepov, ni moč pričakovati povečanja števila rešenih zadev."

Po besedah Štamparja nenehni pritiski na povečanje obsega dela ogrožajo kakovost sodne presoje. "Kje pa je meja, ko je kakovost dejansko že načeta, je zelo težko ali pa skoraj nemogoče natančno oceniti. Menimo, da trenutno še nismo v tej situaciji, najbrž pa tudi nismo zelo daleč od nje." Ob tem je predsednik sodišča opozoril, da spodbudnih rezultatov niso dosegli s povečanjem števila sodnikov, saj je bilo to leta 2005 in 2006 nespremenjeno.

Štampar je spomnil, da je sodišče v svojih poročilih o delu poleg potrebe po novih zaposlitvah kot pomemben pogoj za povečanje učinkovitosti navajalo nujnost sprememb zlasti procesne zakonodaje. "Od ministrstva za pravosodje pričakujemo nadaljnje zagotavljanje potrebnih materialnih, prostorskih in kadrovskih pogojev za delo, kar lahko v zadnjem obdobju pohvalno ocenimo."

Višje sodišče v Mariboru je imelo konec leta 2006 med vsemi nerešenimi zadevami 24,8 odstotka zadev, ki so predstavljale sodne zaostanke. Nekaj manj, 24,5 odstotka, jih je imelo le Višje sodišče v Ljubljani. Višje sodišče v Celju jih je imelo 29,8 odstotka, Višje sodišče v Kopru pa 36,6 odstotka, je pojasnil Štampar. Po njegovih besedah je imelo mariborsko sodišče posebej ugoden delež sodnih zaostankov pri gospodarskih pritožbenih zadevah.

Med nerešenimi gospodarskimi pritožbenimi zadevami je bilo tako le 7,8 odstotka sodnih zaostankov. "Vsa ostala višja sodišča so jih imela znatno več. Višje sodišče v Ljubljani jih je imelo 48,9 odstotka, v Celju 39,5 odstotka, v Kopru pa 25,3 odstotka." Ob tem je Štampar opozoril tudi na ugoden 5,1-odstoten delež sodnih zaostankov pri kazenskih pritožbenih zadevah. Na Višjem sodišču v Ljubljani je bil ta delež 28,9-odstoten.

Po besedah Štamparja je imelo Višje sodišče v Mariboru konec lanskega leta kar za 49 odstotkov manj nerešenih zadev kot konec leta 2002. "Uspešni smo tudi v realizaciji operativnega programa Lukenda, saj smo ga v mnogih parametrih že dosegli in presegli. Tako smo na oddelku za kazensko sodstvo statistične sodne zaostanke odpravili že leta 2006. Enako velja tudi za oddelek za gospodarsko sodstvo. Na oddelku za civilno sodstvo pa naj bi jih odpravili letos."