V Mariboru bo deloval eden od osmih evropskih superračunalniških centrov

Superračunalniški centri bodo nastali v Mariboru, v Bolgariji (Sofija), na Češkem (Ostrava) in Finskem (Kajaani), v Italiji (Bologna), Luksemburgu (Bissen), na Portugalskem (Minho) in v Španiji (Barcelona), so danes sporočili z ministrstva in javnega zavoda Akademska in raziskovalna mreža Slovenije (Arnes).

Omenjeni centri bodo podpirali evropsko raziskovalno sfero in industrijo pri razvoju novih znanj ter aplikacij na področjih, kot so med drugim medicina, napredni materiali in boj proti podnebnim spremembam.

Slovenija v sklopu projekta HPC RIVR v Mariboru že postavlja vrhunski center za superračunalniške obdelave velikih podatkov, ki povezuje raziskovalce in razvojne centre. Center bo omogočal orodja, ki se jih potrebuje v dobi velikega podatkovja in obdelave podatkov, strojnega odločanja in skrbi za digitalno varnost.

Med najzmoglivejšimi na svetu

Slovenski superračunalnik VEGA, ki bo ime dobil po matematiku Juriju Vegi, bo imel okoli 5 petaflopov računske moči, kar pomeni, da bi bil v tem trenutku na svetovni lestvici najzmogljivejših superračunalnikov umeščen okoli 35. mesta. Vseh osem evropskih superračunalnikov bo skupaj sicer imelo okoli 500 petaflopov računske moči. Največji trije bodo med petimi najzmogljivejšimi superračunalniki na svetu, so še pojasnili v Arnesu.

"Dolgoletno, predvsem pa zelo uspešno sodelovanje raziskovalnih ustanov v okviru Slovenskega nacionalnega superračunalniškega omrežja - SLING, ki ga formalno zastopa Arnes, je Sloveniji najprej omogočilo izgradnjo superračunalniškega centra v Mariboru, sedaj pa tudi to, da bo postala vozlišče regionalnega in evropskega sodelovanja," so poudarili v Arnesu.

90 odstotkov uporabe je za gospodarske namene

"Če to za Slovenijo ni velik dosežek, potem se sprašujem, kaj je," je ob odprtju simpozija, v sklopu katerega so v prostorih Hiše EU uradno razglasili slovensko sodelovanje v vseevropski superračunalniški povezavi, dejal minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo.

Po njegovih besedah gre za pomemben doprinos k možnostim za razvoj države. "Takšni projekti so tudi izjemen način, da pokažemo ostalemu svetu, kako napredna je Evropa in kakšne razvojne potenciale še ima," je dodal.

Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič je poudaril, da visokozmogljivo računalništvo pogosto napačno razumemo kot nekaj, kar ni povezano z vsakodnevnim življenjem. "90 odstotkov uporabe superračunalniških tehnologij je za gospodarske namene," je dejal.

Kot primer je navedel razvoj avtomobilske industrije, kjer je pred desetimi leti trajalo več kot pet let, da je avtomobil prišel od prototipa do končnega izdelka. S superračunalniki se je to obdobje skrajšalo za dve leti. "Lahko si mislite, kaj to finančno pomeni za avtomobilsko industrijo," je eno od prednosti navedel Stančič.

Pomembni tudi za nacionalno varnost in obrambo

Evropsko skupno podjetje za visokozmogljivo računalništvo EuroHPC je bilo ustanovljeno z namenom, da bi Evropska unija do konca leta 2020 razvila superračunalniško strukturo svetovnega kova.

Superračunalniki so potrebni za obdelavo čedalje večjih količin podatkov ter prinašajo koristi družbi na številnih področjih. Evropsko superračunalništvo bo podpiralo razvoj aplikacij na številnih področjih, od personalizirane medicine, bioinženiringa, napovedovanja vremena, boja proti podnebnim spremembam, odkrivanja novih materialov in zdravil do izkoriščanja nafte in plina, oblikovanja novih letal in avtomobilov ter pametnih mest.

Visokozmogljivo računalništvo je prav tako bistvenega pomena za nacionalno varnost in obrambo, na primer pri razvoju zapletenih tehnologij šifriranja, spremljanju kibernetskih napadov in odzivih nanje, uporabi učinkovite forenzike ali pri jedrskih simulacijah.