V Ljubljani zbirajo podpise proti prostorskemu načrtu

V Ljubljani se je danes začelo zbiranje podpisov za naknadni referendum o julija sprejetem občinskem prostorskem načrtu, ki ga sestavljata odloka o strateškem in izvedbenem delu. Kot je poudaril prvopodpisani pobudnik za razpis referenduma arhitekt Fedja Košir, je referendum potreben, ker so v obeh dokumentih pomanjkljivosti in dvoumnosti.

Pobudniki, ki jih podpirajo tudi nekatere civilne iniciative v Ljubljani, morajo za razpis referenduma zbrati dobrih 11.000 podpisov. Zbiranje bo potekalo do 5. oktobra na upravnih enotah, pred katerimi bodo v prihodnjih dneh postavili tudi stojnice, je na novinarski konferenci napovedal Košir.

Kot pojasnjuje, bi odloka o strateškem in izvedbenem prostorskem načrtu omogočala špekulacijo z zemljišči. Namembnost zemljišč se po njegovih navedbah spreminja v zazidljiva samo za nekatere, prošnjam številnih Ljubljančanov pa niso ugodili. Obenem Košir opozarja, da se gradnja zajeda v zelene kline mesta.

Po njegovih besedah je bilo na prostorski načrt podanih nekaj tisoč pripomb, upoštevane pa so bile minimalno, kar tudi ni bilo nikjer objavljeno. Prav tako niso bile upoštevane zahteve ministrstev in drugih organov, saj se dokumenta zaradi tega še vedno spreminjata, trdi Košir. Od okoli 30 potrebnih dokumentov jih je po njegovih navedbah Mestna občina Ljubljana pridobila le sedem.

Košir je kritičen tudi do načrtovane prometne ureditve. Predlagana ureditev ljubljanskega železniškega vozlišča s podvozom je po njegovih besedah najdražja rešitev, urejanje obsavskih bregov pa je "en velik kaos".

Kot poudarja, želijo z referendumom odpraviti pomanjkljivosti pri prostorskem načrtu. "To se da urediti v nekaj mesecih," odgovarja na očitke župana Zorana Jankovića, da bodo zaradi morebitnega referenduma zaustavljeni številni projekti.

'Načrt je za Ljubljančane zelo pereča tema'

Na vprašanje, ali ni to preveč strokovna tema, da bi o njej odločali občani, Košir odgovarja, da je vprašanje prostorskega načrta zelo pereče za Ljubljančane in je nepomembno, ali je nekdo tu strokovnjak. Nestrokovnjaki imajo po njegovem mnenju še večjo pravico, da postavljajo vprašanja in dobijo jasne odgovore, česar pa tu niso dobili.

Kot je dejal Peter Rondai iz Koordinacijskega odbora Fondovih hiš, je v Ljubljani trenutno več civilnih iniciativ kot kdaj koli prej, kar je znak nezadovoljstva. Referendum je tako v očeh meščanov "korak iz obupa", je prepričan. V Evropi gredo po njegovih besedah smernice razvoja v nasprotno smer kot v Ljubljani, saj se poudarja predvsem trajnostni razvoj.