Predsedniki pobude Tri morja podprli vzpostavitev investicijskega sklada

Prvi dan vrha pobude Tri morja, ki združuje 12 držav med Baltskim, Jadranskim in Črnim morjem, so se razpravljalci, med njimi številni predsedniki držav članic pobude, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in ameriški sekretar za energijo Rick Perry, strinjali, da potrebujemo več povezanosti na transportnem in energetskem področju, zmanjšati pa moramo razvojni zaostanek za zahodnimi članicami EU. 

Danes so predsedniki držav pobude sprejeli sklepno deklaracijo, v kateri so podprli vzpostavitev investicijskega sklada pobude, s katerim bi lažje financirali prednostne projekte pobude. Konkretne številke sicer še niso znane, je pa več milijard za razvoj regije obljubil tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker

Kot je na novinarski konferenci po koncu vrha povedal gostitelj, slovenski predsednik Borut Pahor, so v zaključni deklaraciji podprli vse temeljne cilje pobude. Podpirajo nadaljnje pospeševanje gospodarske rasti, nadaljnjo nadgradnjo infrastrukture, torej krepitev transportne, energetske in digitalne povezanosti, zavzeli pa so se tudi za ohranjanje dobrih transatlantskih odnosov.

Pobuda je namenjena tudi krepitvi kohezivnosti znotraj EU, premagovanju razlik med regijami in tudi sicer krepitvi enotnosti in demokratinosti EU, je poudaril Pahor in v imenu ostalih gostov izrazil pričakovanje, da bo cilje te pobude v svoje politike vključila tudi tudi Evropska komisija.

S konkretnimi projekti želijo zmanjšati zaostanek za zahodnim delom unije in, kot je na novinarski konferenci poudarila hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović, omogočiti svojim državljanom, da bodo imeli enake priložnosti za razvoj in napredek. Izpostavila je, da tudi Evropska komisija priznava, da je za pot na vzhodu Evrope potrebno do trikrat več časa kot na zahodu.

Za ustanovitev novega investicijskega sklada pobude

Za hitrejši regionalni razvoj naj bi poslej skrbel tudi nov investicijski sklad pobude Tri morja, v katerem bo, kot je nakazal Pahor, zelo pomembno vlogo igrala Poljska. Sodelovanje je napovedala tudi Evropska investicijska banka. O konkretnih številkah Pahor ni hotel govoriti, je pa pojasnil, da bo predlog sedaj predstavljen vladi, ki se bo odločila, v kakšni višini bo sodelovala Slovenija.

Juncker je aktivnosti držav, ki sodelujejo v pobudi, pozdravil in ocenil, da to še dodatno krepi unijo, konkretni projekti pa konkretno izboljšujejo življenja državljanov. Poudaril je, da je bilo v regijo, ki jo oblikujejo države pobude Tri morja, vloženih okoli 60 milijard evrov iz strukturnih skladov ter 42 milijard iz "Junckerjevega" Evropskega sklada za strateške naložbe. V naslednji finančni perspektivi do leta 2027 pa je Evropska komisija za krepitev povezanosti unije predvidela 42,3 milijarde evrov, je še razložil Juncker.

Predsednika Evropske komisije Jeana-Claudea Junckerja so novinarji skušali povprašati tudi o arbitraži med Slovenijo in Hrvaško, a se je le obrnil in odšel z odra. 

Pobuda združuje države, ki so se po drugi svetovni vojni znašle 'na napačni strani železne zavese'

Na panelu voditeljev v okviru poslovnega foruma na vrhu pobude Tri morja so poudarili pomen te iniciative držav srednje in vzhodne Evrope za Evropsko unijo in transatlantske odnose.

Pobuda združuje 12 držav med Jadranskim, Črnim in Baltskim morjem – Avstrijo, Bolgarijo, Češko, Estonijo, Hrvaško, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Poljsko, Romunijo, Slovaško in Slovenijo.

Pahor in Grabar-Kitarovićeva sta izpostavila, da je pobuda odprta za sodelovanje z drugimi državami in mednarodnimi institucijami. Tudi predsednika Romunije in Poljske, Klaus Iohannis in Andrzej Duda, sta pozdravila predvsem sodelovanje nemškega predsednika Frank-Walterja Steinmeierja na tokratnem vrhu pobude v Sloveniji, pa tudi ameriškega sekretarja za energetiko Ricka Perryja.

Zunanji minister Miro Cerar je poudaril, da mora biti pobuda Tri morja, ki jo sestavlja 12 držav članic EU, komplementarna z unijo. "Pobuda je spodbuda, ki jo potrebuje Evropa," je poudaril. Po njegovem mnenju gre pri pobudi za projekt EU, nenazadnje govori o tem tudi prihod predsednika Nemčije, največje članice unije, v Ljubljano.

Poljski zunanji minister Jacek Czaputowicz je dejal, da pobuda Tri morja združuje države, ki so se – z izjemo Avstrije – po drugi svetovni vojni znašle na napačni strani železne zavese. Delijo si skupno zgodovino in so manj razvite od zahodne Evrope, a zdaj so vse članice EU ter imajo skupne cilje in skupno vizijo glede prihodnosti povezave. "To je dobra osnova za sodelovanje," je poudaril.

Za pobudo so po njegovih besedah ključni transatlantski odnosi. ZDA morajo biti prisotne v srednji Evropi, tudi zaradi grožnje z vzhoda, je opozoril.

V prihodnosti vzpostavitev sekretariata pobude? 

Varnostni vidik je izpostavil tudi nekdanji ameriški general James L. Jones, ki je dejal, da je treba v okviru pobude govoriti tudi o utrditvi meja na Baltiku in Črnem morju. Obramba Evrope se namreč začne prav tam. "Grožnje je treba jemati resno in nanje moramo odgovoriti skupaj," je poudaril.

Jones je dejal, da je pobuda Tri morja pomembna strateška iniciativa, ki jo ameriška administracija močno podpira. Prav tako ima pripravljenih več milijard dolarjev za investicije v tej regiji. Izrazil je razočaranje, ker sta do zdaj v finančni sklad pobude sredstva prispevali le dve državi od 12. ZDA po njegovih besedah pričakujejo, da bodo v skladu sodelovale vse države.

Kritičen je bil, ker se kitajski pobudi 17+1 posveča veliko več publicitete kot pa pobudi Tri morja. Prav tako je nezadovoljen, ker pobuda nima ne telefonske številke in elektronske pošte, ne spletne strani in sedeža. Za to po njegovem mnenju ne bi potrebovali veliko denarja in birokracije. Cerar in Czaputowicz sta podprla idejo o vzpostavitvi manjšega sekretariata pobude, nasprotujeta pa preveliki birokraciji.

Potrebnih 500 milijard evrov investicij samo v infrastrukturo

Na okrogli mizi v okviru poslovnega foruma v Ljubljani pa so zbrani poudarili, da bi države pobude Tri morja po ocenah Evropske investicijske banke (EIB) potrebovale okoli 500 milijard evrov investicij samo v infrastrukturo do leta 2030, da bi nadoknadile zaostanek in prišle na približno enako raven, kot je v zahodni Evropi.

Izboljšanje infrastrukture je pomembno za povečanje konkurenčnosti gospodarstev, razkorak te regije z zahodno Evrope je ogromen, je dejal prvi podpredsednik Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) Jürgen Rigterink. 

Predsednik uprave slovenske izvozne in razvojne banke SID Sibil Svilan rešitev za več kakovostnih investicij vidi v spremembi miselnosti - da bomo razmišljali dolgoročno, v smeri trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva. "Glavna vprašanja so, kam želimo investirati - v ceste, hitro železnico, avtonomno vožnjo?" je dejal. Za oblikovanje investicijskega sklada pobude je po njegovem mnenju nujno oblikovati strategijo, ki bo odgovarjala na ta vprašanja.

Rešitev nov Marshallov načrt?  

Predsednica uprave poljske izvozne banke Bank Gospodarstwa Krajowego Beata Daszynska-Muzyczka je menila, da bi moral zasebni kapital pomagati razviti regijo, vendar pri tem ne zamenjati javnih sredstev. Nujno bo vzpostaviti sodelovanje med zasebnim sektorjem, komercialnimi bankami in razvojnimi bankami, je poudarila.

"Trenutno moramo najti rešitev, kako uporabiti zasebni denar, kako uporabiti sodelovanje, kako zavarovati tveganje zasebne pobude in uporabiti sistem garancij, da bi vzpostavili primerne instrumente, s katerimi bi financirali te potrebe," je dejala.

Po njenem mnenju bi bilo treba razmisliti o nekakšnem novem Marshallovem načrtu za ta del Evrope, ki je po drugi svetovni vojni ostal za železno zaveso, in sicer za investicije, ki jih komercialne banke ne bi podprle in bodo morale pasti na pleča držav. K ostalim investicijam pa bi bilo treba pritegniti zasebne vlagatelje, tudi ne nujno iz Evrope.

Rigterink je poudaril, da razvojne banke ne morejo "rešiti sveta", predvsem je pomembno, da ne izkrivljajo trga in da vstopajo v projekte kot dodaten, ne edini finančni vir. Potreben je nabor instrumentov, že sedaj jih je veliko, a niso v celoti izkoriščeni, je poudaril.

Tudi danes zaradi v Ljubljani in na Gorenjskem oviran promet

Kot so pojasnili na ljubljanski policijski upravi, policisti v času trajanja vrha pobude Tri morja varujejo več predsednikov in ostalih visokih državnih predstavnikov z delegacijami. Vrh se odvija v Ljubljani in na Brdu pri Kranju, zato na določenih lokacijah in na trasi potovanja varovanih oseb policisti izvajajo kratkotrajne mobilne zapore prometa, na večjih križiščih pa urejajo promet glede na dane razmere.

V prestolnici je bila do 10. ure od križišča z Dalmatinovo ulico do križišča z Nazorjevo ulico zaprta Miklošičeva cesta, na nekaterih odsekih pa od 8. do 17. ure znova velja prepoved prometa tovornih vozil in skupin vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 tone ter vseh vozil, ki prevažajo nevarne snovi.

Vse udeležence v cestnem prometu na ljubljanski policijski upravi pozivajo, naj zaradi varnosti udeležencev vrha in lastne varnosti dosledno upoštevajo odredbe policistov, ki bodo skrbeli za varnost v cestnem prometu. Voznikom priporočajo, da se na pot odpravijo prej kot običajno, vožnjo pa prilagodijo razmeram na cestah.