FOTO: V Ljubljani 200 črnih točk za kolesarje: številne bi lahko rešili ta hip, tu so konkretni primeri

Dejstvo je, da Ljubljančani vse raje sedejo na kolo. Izognejo se gneči, težavam s parkiranjem, hkrati pa poskrbijo za boljše počutje tako na delovnem mestu, kot doma. Mestne oblasti ocenjujejo, da se bo delež kolesarjev v naslednjih petih letih povečal kar za 40 odstotkov. Tako bi kolesarski promet predstavljal tretjino vsega prometa po prestolnici, tretjina bi bila opravljena z avtobusi, prav toliko pa z avtomobili. Seveda drži, da je staro mestno jedro z zaprtjem za motorni promet in preureditvijo postalo privlačnejše in prijaznejše kolesarjem, a če želi Ljubljana postati pravo kolesarsko mesto, bo potrebno rokave zavihati še višje, poudarjajo strokovnjaki.

'Bojim se, da bo Ljubljana še kar nekaj časa prometno konfliktno mesto'

Janez Bertoncelj iz Ljubljanske kolesarske mreže nam je ob minuli konferenci z naslovom Preobrazba Ljubljane v kolesarjem prijazno mesto dejal, da imamo trenutno dve Ljubljani. "Imamo Ljubljano v obliki nekega razširjenega historičnega centra, kjer vidimo, da te stvari kar dobro funkcionirajo. Vse novosti in spremembe so opazne v širšem centru, a čim se mi prestavimo nekoliko ven, čim pridemo na periferijo, vidimo, da teh sprememb praktično ni, oziroma so minimalne," pravi.

"Avtomobili so parkirani kjerkoli, povsod je gneča, kolesarjenje pa je precej bolj nevarno. Slednjega se dobro zavedamo, saj redno spremljamo tudi statistiko prometnih nesreč, v katerih so udeleženi kolesarji. Vidimo, da se predvsem nesreče s hujšimi poškodbami ali celo s smrtjo pripetijo nekje na mestnih robovih," pojasnjuje in dodaja, da so to predvsem ceste, ki so sicer regionalne, a promet poteka dokaj hitro. Takšen primer sta na primer Ižanska ni Obvozna cesta (nekdaj Nemška cesta).

Še vedno več kot 200 črnih točk

Skrbi ga predvsem to, da je še vedno v Ljubljani več kot 200 črnih točk za kolesarje. "Nekatere se odpravljajo, a nastanejo nove. Mesto je živa stvar, stvari se spreminjajo, stavbni fond se spreminja, kakšne cestne povezave se spremenijo, ponekod se spremeni cestni režim. Vzroki so različni." Precej vpijoč in očiten primer so tako imenovane "kolesarske ponikalnice". "Imate neko stezo, ki je horizontalno ločena od ceste. To pomeni, da je vmes neka zelenica, šele nato steza. Vse lepo in prav, a takšna steza se nekje kar naenkrat konča. Konča se z nekim znakom za konec kolesarske steze, nakar se mora kolesar na hitro vključiti v mešani promet. Tam nato kar naenkrat zanj veljajo enaka pravila, kot za vsa ostala vozila," pojasnjuje in dodaja, da se tam pojavi nevarnost. "V zadnjem času opažamo namreč, da imajo nove generacije preprosto precej slabo znanje prometnih predpisov. Ko je potrebno voziti skupaj z ostalim prometom, se ne znajo obnašati, ne znajo zaviti levo ali pa se na primer v križiščih pravilno postaviti," opozarja. Apelira na pristojne, naj zavihajo rokave, saj da smo sedaj šele nekje na robovih tega, da bi lahko postali pravo kolesarsko mesto.

Primeri enostavnih rešitev za najbolj kritične točke

Reševanja problema kolesarskih poti se je nedavno lotila tudi skupina arhitektov iz Kombinata. V sodelovanju z mrežo CIVINET, društvom Ljubljanska kolesarska mreža in REC Slovenija, so analizirali vzhodni del Ljubljane in pripravili vrsto rešitev. "Ta del mesta se nam je zdel zelo zanimiv, saj gre za območje velike koncentracije prebivalcev. Preverjali smo pretočnost kolesarjev v smeri iz centra mesta proti vzhodnemu delu, v prečni smeri, in samo vmesno povezanost tega dela," je za 24ur.com dejala Ana Grk, ena od predstavnic omenjene skupine arhitektov. Začeli so z analizami, nato prišli do zaključkov, da kolesarska mreža sicer obstaja, a da so številne poti nezvezne, da obstajajo območja, kjer te sploh niso vzpostavljene, ponekod pa te niso dovolj prijetne za kolesarje oziroma so nevarne. Predlog občinskega prostorskega načrta sicer že predvideva izboljšanje, a analiza je pokazala, da bi lahko še marsikaj postorili. "Mi smo ugotavljali predvsem, kako bi izboljšali kolesarsko mrežo. Pripravili smo tri vrste ukrepov različnih finančnih zahtevnosti," je dejala.

Predstavili so 12 enostavnih posegov, 4 manj zahtevne in 6 bolj zahtevnih posegov. Sicer je po njenih besedah nujna izvedba vseh, a že tisti enostavni posegi bi veliko pripomogli k varnosti in pretočnosti kolesarskega prometa.

Šmartinska cesta ob podvozu

Gotovo ste že kdaj zapeljali v podvoz pod železniško progo na začetku Šmartinske ceste. Gre za zelo ozko grlo na eni izmed glavnih mestnih vpadnic, kjer je večino dneva precej gneče. Podvoz je zelo temen, zato lahko kolesarje in pešce vozniki hitro spregledajo. Iztek kolesarske poti na severni strani je neurejen, kolesarske poti pa v podvozu ni, zato morajo kolesarji tam voziti po cesti. Eden od enostavnih predlogov je osvetlitev podhoda, čiščenje in barvanje, prestavitev robnika ter označitev souporabe cestišča s kolesarji. Stroške del so ocenili na okoli 30.000 evrov. Ob tem poudarjajo, da gre za cenejšo in kratkoročno rešitev, celostna trajna ureditev tega dela bi bila seveda bolj obsežna.

Primer si lahko ogledate na spodnji fotografiji.

Križišče Petkovškovo nabrežje/Resljeva cesta

Na križišču Petkovškega nabrežja in Resljeve ceste veliko kolesarjev prečka cesto izven prehoda, saj ga tam ni. Z dvigom cestišča, semaforjem in izrisom novih talnih oznak bi jim za skupno okoli 20.000 evrov omogočili varno pot, ocenjujejo.

Poljanska cesta bi lahko postala pomembna kolesarska vpadnica

Še eden od najenostavnejših ukrepov, ki bi Ljubljano popeljal velik korak bližje pravi kolesarski prestolnici, pa je ureditev Poljanske ceste. Kot je znano, je ta na delu, ki je najbližje Krekovemu trgu, zelo ozka. Prostora za kolesarkso stezo ni, zato arhitekti predlagajo, da se tam uveljavi souporaba cestišča po sistemu "sharrow". S tem ukrepom in ureditvijo kolesarskih pasov na vzhodnem delu ceste bi Ljubljana dobila zelo pomembno kolesarsko vpadnico, pravijo.

Študijo in predloge bodo predstavili mestnim oblastem. "Menimo, da se moramo pogovarjati o teh problemih in kolesarjem zagotoviti varne poti," še dodaja Grkova.

Ljubljana sicer po podatkih Službe za razvojne projekte in investicije MU MOL trenutno premore 224 kilometrov poti za kolesarje. Samopostrežni sistem izposoje Bicike(LJ) danes vključuje 36 postajališč in 320 koles. Na javnih površinah je mogoče na stojala prikleniti približno 9.000 koles, v letošnji poletni sezoni pa nameravajo v kletnem parkirišču kopališča Kolezija zagotoviti tudi poseben prostor za enosledna vozila. Ob tem kolesarjem še obljubljajo, da bodo potrebo po prostorih za kolesa upoštevali tudi pri prihodnjih projektiranjih garažnih prostorov in s tem naredili še en korak k zastavljenim ciljem.