V Lizboni veliko optimizma

"Res je nekaj dodatnih predlogov, ki se zdijo kot ultimati, vendar si ne predstavljam, da bi kdor koli zaradi nekih pomembnih, a zagotovo ne usodnih vprašanj, postavljal pod vprašaj uspeh te medvladne konference, ki mora potrditi osnutek reformne pogodbe," je Janez Janša pojasnil po koncu vrha Evropske ljudske stranke (EPP) v Lizboni.

"Najtežji del procesa je bil opravljen junija, sedaj je politični mandat prelit v pravni jezik, treba je le držati zavezo, ki je bila sprejeta pred nekaj meseci," je povedal. "Prepričan sem, da se bo to zgodilo," je zatrdil. "Pričakujem pozitiven rezultat in pospešeno ratifikacijo prihodnje leto," je dodal.

Premier je prepričan, da "dodatni predlogi, ki se zdijo kot ultimati", ne bodo ogrozili dogovora, saj "bi bilo tveganje preveliko". "Po razpravah na junijskem svetu je prevladalo spoznanje, da je sedaj skrajni čas za korak naprej," je poudaril premier po koncu tradicionalnega vrha EPP pred začetkom neformalnega vrha EU.

Tudi portugalski premier optimističen

Predsedujoči EU, portugalski premier Jose Socrates je v četrtek v Lizboni pred pričetkom dvodnevnega neformalnega vrha EU, na katerem naj bi Unija dosegla dogovor o svoji novi, reformni pogodbi, dejal, da je povezava "resnično zelo zelo blizu" dogovoru. Pogodba se bo, kot je dodal, imenovala "lizbonska". Ob tem je Socrates povedal, da nekateri problemi še ostajajo.

Parlament proti kompromisu Joanina

Evropski parlament je proti vključevanju kompromisa Joanina v pogodbe Evropske unije, ker bi to oslabilo sposobnost odločanja Unije, je poudaril predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering v stališčih, ki jih je predstavil ob začetku medvladne konference, na kateri naj bi evropski voditelji na neformalnem srečanju v Lizboni dosegli dogovor o novi, reformni pogodbi EU. To je sicer eno od petih stališč, ki jih je predstavil predsednik parlamenta.

V stališčih je omenil tudi vprašanje nove razdelitve sedežev v prihodnjem mandatu Evropskega parlamenta. Ta razdelitev bo veljala le, če bo uveljavljena nova pogodba, je zapisal predsednik. "Ti odločitvi sta neločljivo povezani," je poudaril.

V povezavi s sedeži Evropski parlament tudi poziva, naj se do leta 2014 preuči možnost, da se sedanja metoda preračunavanja, ki upošteva število prebivalstva posamezne države, nadomesti z metodo, ki bi upoštevala število evropskih državljanov.

V tretjem stališču se Pöttering dotakne imenovanja visokega predstavnika za zunanje odnose in hkrati podpredsednika Evropske komisije. To imenovanje naj steče hkrati z novim mandatom nove Evropske komisije, torej po naslednjih volitvah v Evropski parlament junija 2009.

Predhodno imenovanje bi lahko ogrozilo medinstitucionalno ravnovesje, upoštevajoč pristojnost predsednika komisije, da sodeluje pri izbiri komisarjev in pristojnost parlamenta, da potrdi nove komisarje, je opozoril predsednik parlamenta.

Četrto stališče se nanaša na zaščito osebnih podatkov v okviru skupne zunanje in varnostne politike. "Evropski parlament je proti temu, da zaščita državljanov ne bi bila zagotovljena z nacionalnimi ali evropskimi pravosodnimi procesi," je poudaril v stališčih.

Glede listine o temeljnih pravicah pa Evropski parlament ponavlja, da je to besedilo, ki služi interesom državljanov in ga morajo formalno sprejeti predsedniki vseh treh institucij decembra, pred podpisom nove pogodbe.