Kot je po slovesnosti ob 50-letnici ustanovitve ljubljanske postaje konjeniške policije za medije povedal njen načelnik Janez Podobnik, je konjeniška policija izredno pomembna pri zagotavljanju varstva v državi. Policisti konjeniki namreč ves čas spremljajo varnostno situacijo v državi in se usmerjajo predvsem na območja, kjer je njihova prisotnost ključna za zagotavljanje varnosti. Med drugim je izpostavil javne shode, na katerih obstaja večja stopnja tveganja za hujše izgrede in množično kršenje javnega reda in miru.
Poleg tega policisti konjeniki redno patruljirajo na številnih neurbanih območjih, ki so z avtomobili težko dostopna, udeležujejo se tudi iskalnih akcij pogrešanih oseb, veliko nalog pa opravljajo tudi na območju državne meje, kjer delujejo predvsem preprečevalno.
Ob tem je Podobnik izpostavil še, da policisti konjeniki opravljajo povsem enake naloge kot vsi drugi policisti. Za konje v hlevu skrbijo policisti povsem sami tako podnevi kot ponoči. Ljubljanska postaja konjeniške policije ima sicer v lasti 13 konj, od tega je šest lipicancev, sicer pa prednjači slovenska toplokrvna pasma.
Izbor primernih konj za policijske namene določa pravilnik o nakupu konj v Policiji, kljub temu pa policisti pred nakupom še preverijo značaj konja. Ko se konj upokoji, pa na Policiji izbirajo med tremi možnostmi: konja lahko prodajo, ga oddajo v brezplačno rejo ali pa s policistom konjenikom vzpostavijo neodplačni pravni prenos konja, kar pomeni, da za konja do njegove smrti skrbi policist. Prav slednja možnost se v praksi najpogosteje uresniči.
Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je na slovesnosti spomnil, da je Slovenija med letoma 1920 in 1958 konjeniško policijo že imela, a je ta vmes zamrla. Že od samega začetka je slovenska policija v svojih vrstah imela lipicance, ki jih je Poklukar ocenil za zelo uporabne pri opravljanju policijskih nalog, saj gre za pasmo konj, ki je zelo okretna in se hitro regenerira.
Poleg ljubljanske konjeniške policije sicer deluje še ena v Mariboru, ki je bila ustanovljena leta 1992.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.