V letu 2021 domača proizvodnja elektrike pokrila 83 odstotkov porabe

Pokritost porabe z domačo proizvodnjo je bila nižja kot predlani, ko je znašala 92,6 odstotka, ter na ravni let 2017, 2018 in 2019, ko je bila pri 82,9, 84,6 in 83,5 odstotkih, v poročilu o stanju energetike v Sloveniji 2021 navaja agencija. V proizvodnih enotah, ki so priključene na prenosni ali distribucijski sistem, je bilo lani proizvedene 14.423 gigavatnih ur (GWh) električne energije, kar je 1325 GWh oz. 8,4 odstotka manj kot leta 2020.

Pri tem je bilo iz proizvodnih naprav na obnovljive vire prevzete 5292 GWh (štiri odstotke manj) elektrike, iz elektrarn na fosilna goriva 3720 GWh (11,3 odstotka manj), iz Nuklearne elektrarne Krško (Nek), proizvodnjo katere si polovično delita Slovenija in Hrvaška, pa 5411 GWh (10,4 odstotka manj).

Nižji delež elektrike, proizvedene iz fosilnih goriv in jedrskega goriva

Delež elektrike, proizvedene iz fosilnih goriv, se je s predlanskih 26,6 odstotka znižal na 25,8 odstotka, delež elektrike, proizvedene iz jedrskega goriva, pa z 38,4 na 37,5 odstotka. Delež proizvodnje iz obnovljivih virov je porasel s 35 na 36,7 odstotka. Pri tem je delež vodne energije upadel z 92,6 odstotka na 92,2 odstotka, delež vetrne energije je ostal pri 0,1 odstotka, deleža sončne energije in biomase pa sta se povečala s 4,5 na 4,8 odstotka in z 2,8 na 2,9 odstotka.

Skupna poraba električne energije je v letu 2021 znašala 14.173 GWh (brez upoštevanja izgub v prenosnem in distribucijskem sistemu 13.336 GWh), kar je 427 GWh oz. 3,1 odstotka več kot predlani. Poraba gospodinjskih odjemalcev je bila večja za tri odstotke, poraba poslovnih odjemalcev pa za 5,2 odstotka.

Podatki kažejo, da je poraba od začetka leta do poletja upadala, proti koncu leta pa naraščala. Poraba električne energije je poleti še vedno manjša kot pozimi. "V prvih dveh tretjinah leta je proizvodnja praktično pokrivala skoraj vse potrebe končnih odjemalcev po električni energiji v Sloveniji z izjemo aprila zaradi remonta Neka. V zadnji tretjini leta je opazen primanjkljaj pri pokrivanju porabe električne energije domačih proizvodnih enot, priključenih na prenosni sistem," ugotavlja agencija.

Slovenski prenosni sistem električne energije je s prenosnimi sistemi sosednjih držav povezan na mejah z Italijo, Hrvaško in Avstrijo, v prihodnosti bo tudi z Madžarsko. Glede na fizične pretoke na mejah je bila Slovenija v letu 2021 neto izvoznica elektrike z Italijo ter neto uvoznica z Avstrijo in Hrvaško. Glede na skupne izmenjave količin električne energije na mejah je bila Slovenija lani neto izvoznica električne energije, z upoštevanjem polovice proizvodnje električne energije iz Neka, ki je bila oddana Hrvaški, pa neto uvoznica.

Naraščanje moči naprav za samooskrbo

Konec leta 2021 je bilo v elektroenergetski sistem priključenih 971.749 končnih odjemalcev, kar je 0,8 odstotka več kot leto prej. V obdobju 2017-2021 se je skupno število gospodinjskih odjemalcev povečevalo v povprečju za 0,5 odstotka na leto, pri čemer se je lani po večletnem počasnem upadanju število gospodinjskih odjemalcev z enotarifnim merjenjem povečalo za 0,1 odstotka. Razlog za obrat je po navedbah agencije povečevanje števila odjemalcev, ki prehajajo v samooskrbo z letnim netiranjem porabe z enotarifnim merjenjem.

Če je bilo v letu 2016, ki je bilo prvo leto priključevanja naprav za samooskrbo s proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov, priključenih 135 tovrstnih naprav s skupno priključno močjo 1,1 MW, jih je bilo v letu 2021 na novo priključenih 5810 s skupno priključno močjo skoraj 93 MW. V letu 2021 je tako obratovalo 14.451 naprav za samooskrbo s skupno priključno močjo 195 MW in povprečno priključno močjo 13,5 kW.

"Naraščanje moči naprav za samooskrbo je mogoče povezati z vedno večjo uporabo električne energije za ogrevanje stavb s toplotnimi črpalkami, v zadnjem času pa postaja zanimiva tudi samooskrba v povezavi s polnjenjem električnih vozil na domu," pravi agencija.

Maloprodajne cene elektrike lani najvišje v zadnjih 10 letih

Maloprodajne cene elektrike - agencija na podlagi spremljanja maloprodajnega trga za gospodinjske odjemalce določa maloprodajne indekse cen (MPI), ki temeljijo na najcenejši ponudbi na maloprodajnem trgu, ki je dostopna vsem gospodinjskim odjemalcem, in omogočajo odjemalcu menjavo dobavitelja kadarkoli brez pogodbene kazni - so bile lani za vse uporabniške skupine najvišje v zadnjih 10 letih.

Za značilnega gospodinjskega odjemalca je bila skupna cena nominalno pod povprečjem v EU ter nižja, kot je v Avstriji in Italiji, in višja, kot je na Hrvaškem in Madžarskem. Za značilnega poslovnega odjemalca v Sloveniji pa je bila skupna cena na nominalni ravni izrazito pod povprečjem EU in obenem nižja kot v vseh sosednjih državah.

Končna cena dobave elektrike za gospodinjskega odjemalca iz standardne porabniške skupine (Dc) se je glede na leto 2020 zvišala za 7,4 odstotka. "Zvišanje končne cene ni dejansko zvišanje posamezne postavke na računu električne energije v letu 2021, ampak je v največjem deležu posledica sprejetih izrednih ukrepov agencije in vlade v času prvega vala razglašene epidemije covida-19 v obdobju od 1. marca do 31. maja 2020," navaja agencija.

K dvigu končne cene je pripomogel tudi dvig cene energije, ki je v primerjavi z letom 2020 znašal 2,9 odstotka. Primerjava z zadnjim letom pred epidemijo, ko v veljavi ni bilo nobenih ukrepov, ki bi vplivali na višino prispevkov in omrežnine, kaže, da je rast predvsem posledica zvišanja cene energije, ki se je v primerjavi z letom 2019 zvišala za 12,4 odstotka.

Na drugi strani se je omrežnina v letu 2021 v primerjavi z letom 2019 znižala za 7,4 odstotka. V obdobju prvega vala epidemije od začetka marca do konca maja 2020 se gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem ni obračunavalo tarifne postavke za obračunsko moč in tudi ne prispevka OVE. V letu 2021 teh ukrepov ni bilo, kar se je odrazilo v višjem strošku omrežnine in prispevkov, za značilnega gospodinjskega odjemalca za 12,4 odstotka.

Delež omrežnine v končni ceni električne energije je za značilnega gospodinjskega odjemalca v letu 2021 znašal 30 odstotkov, delež energije 39,3 odstotka, delež prispevkov 10,9 odstotka, delež DDV in trošarine pa 19,8 odstotka.