'V letih, ko nam je šlo dobro, bi morali biti dober gospodar'

Pri izdaji dolarske obveznice je šlo za las, vendar pa smo se z različnimi nerodnostmi sami spravili v tako resen položaj, je dejal ekonomist Jože. P. Damjan. Med vzroki za visok zahtevan donos na slovenske 10-letne obveznice je izpostavil izjave politikov o "možnostih grškega scenarija".

Slovenija je imela v preteklosti po mnenju nekdanjega ministra za razvoj nerazumno fiskalno politiko, ko tudi v času konjukture ni ustvarila nobenih rezerv. Zadolževanje Slovenije se zaradi naraščajočega javnega dolga draži, vendar pa bi bilo brez vstopa v EU naše zadolževanje še dražje, je poudaril Damijan.

Javni dolg v zadnjih letih 'poletel'

Kot je pojasnil, so se strukturne reforme pred šestimi leti zdele nepotrebne, "vendar pa bi sedaj lahko živeli precej drugače, če bi jih takrat sprejeli", je dejal Damijan. Poudaril je, da Islandija in Irska s hitro sanacijo bank spet rasteta, medtem ko je Slovenija zapadla nazaj v recesijo.

Javni dolg je v zadnjih letih "poletel" zaradi povečanja javne porabe, pri tem pa se v Sloveniji nismo lotili sanacije bank, je dejal. Damijan je poudaril, da je bil denar ob vstopu v območje evra poceni, zato so se banke v tujini kratkoročno zadolževale, vendar pa v času krize niso mogle refinancirati svojih posojil, v tujini pa so ugotovili, kako slaba je dinamika v slovenskem bančnem sistemu.

Če bi banke začeli reševati leta 2009, kot so se tega lotili na Irskem, bi bil strošek njihove sanacije precej nižji, je poudaril. Ob tem je pojasnil, da je v Sloveniji 85 odstotkov slabih kreditov v bankah v domači lasti, saj so bile tuje banke bolj previdne.

'Slovenija se v času krize ni najbolje izkazala'

Kot je spomnil Damijan, je bila Slovenija v preteklosti relativno stabilna država v primerjavi s preostalimi članicami EU, tako na področju brezposelnosti kot tudi proračunskega salda ter relativno nizkega proračunskega in trgovinskega primanjkljaja.

"Označevali so nas za najboljšega učenca Evrope, nobeden pa ni pogledal, kaj se dogaja za to fasado," je dejal Damijan. Vendar pa se Slovenija po njegovem mnenju v času krize ni najbolje izkazala, vzroke za to pa je treba iskati v globljih strukturnih vzorcih.

Makroekonomski model ni bil dober, saj je imela Slovenija pred krizo nerazumno fiskalno politiko, v kateri ni ustvarjala zalog za slabe čase. "V letih, ko nam je šlo dobro, bi morali biti dober gospodar," je poudaril.

Padanje slovenske konkurenčnosti

Opozoril je tudi na padanje slovenske konkurenčnosti in produktivnosti, saj imajo tudi nove članice EU višje povprečje produktivnosti kot Slovenija. Nove članice EU so v zadnjih letih prestrukturirale izvoz, medtem ko Slovenija tega ni storila, je poudaril Damijan. "Samo še Bolgarija je na tem področju slabša od nas," je izpostavil in dodal, da je Slovenija premalo fleksibilna.

Po njegovem mnenju je struktura slovenskega izvoza neugodna, na dolgi rok pa nevzdržna. Za razliko od Slovenije sta Slovaška in Češka krizo premagali s pomočjo tujih naložb, mi pa smo bili ves čas preveč ponosni in nismo marali tujcev, je dejal. "Še vedno delamo tisto, kar smo delali pred 20 leti," je poudaril nekdanji minister za razvoj.

Ekonomist Bagus: Tragedija evra je, da lahko vsaka država izda obveznice

Največja tragedija evra je, da lahko vsaka država izda obveznice, ki jih odkupi bančni sistem, nato pa jih Evropska centralna banka sprejme kot jamstvo, pa meni profesor z madridske univerze kralja Juana Carlosa Phillipp Bagus.

Državne obveznice so zelo likvidno sredstvo, je poudaril, vendar pa je po njegovem mnenju tragično dejstvo, da se države vedno znova lahko zadolžujejo z izdajo novih obveznic ne glede na to, v kakšnem stanju so. "Ko vlade porabijo več, kot pridobijo, se zatekajo k izdajanju obveznic, ki jih v veliki meri kupuje bančni sistem," je dejal. "Grčije torej ne rešujemo od leta 2010, temveč od vsega začetka, ko je ECB za jamstvo začela sprejemati njene obveznice," je dejal.

Poudaril je, da države ne morejo kar tako tiskati denarja, lahko pa tiskajo obveznice. Vendar pa problem nastane, ko banke ne želijo kupiti obveznic, saj se bojijo, da država ne bo sposobna odplačati dolgov. Grške obveznice so ničvredne, vendar pa jih ECB še vedno sprejema za jamstvo, meni Bagus.

Poudaril je, da je treba pred analizo prihodnosti evra poznati tudi razloge, ki so vodili do njegovega oblikovanja. Za evro so si prizadevale predvsem države z visoko stopnjo inflacije, ki so se želele znebiti vpliva nemške centralne banke, ki je drugim evropskim državam vsiljevala svojo fiskalno politiko, je še dejal.

Poznavalec trga zlata Dimitrij Speck meni, da so se nekdanje slabe valute z visokimi obrestnimi merami ob prehodu na evro znašle v stabilni valuti z nizkimi obrestnimi merami, zaradi česar je v Španiji in Grčiji prišlo do velikega zadolževanja, ki pa ni bilo usmerjeno v rast. Zaradi tega ima Nemčija na stotine milijard evrov terjatev, ki jih bo morala odpisati, je poudaril.

Finančni analitik Andraž Grahek pravi, da se bo moralo svetovno gospodarstvo prilagajati obstoječim neravnovesjem. Pred velikim izzivom je po njegovem mnenju tudi Slovenija, ki mora prestrukturirati gospodarstvo in poiskati možnosti za rast izvoza. "Poiskati moramo nove trge in novo rast, pa bomo imeli gospodarsko rast," je dejal. Ob tem je ocenil, da se s podobnimi izzivi sooča veliko evropskih držav.

Po besedah finančnega svetovalca Bojana Pravice pa zadnja leta slovenske krize spominjajo na zadnja leta v nekdanji Jugoslaviji. Gospodarska pravljica, v kateri je Slovenija živela ob vstopu v EU, se po njegovem mnenju ne bo več ponovila. "Zavedati se je treba, da danes ni varne možnosti," je poudaril. Izpostavil je velik interes politike, da se v Evropi vzpostavi federacija, ki bo konkurenčna na mednarodnih trgih.