V lesnih peletih na slovenskem trgu se je letos pojavila plastika

Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije pojasnjuje, da teste lesnih peletov izvajajo že kar nekaj časa. To preverjajo že deseto leto in v tem času so se izkazale postopne izboljšave, je izpostavil. "Letošnji testi so bili sicer dobri, najbrž, ker smo se usmerili k dobrim peletom. Saj je peletov z oznako A1 na trgu vedno več, tudi vedno več je slovenskih izdelkov."  Potrošniki lahko na njihovi spletni strani brezplačno preverijo test lesnih peletov.  Test, ki so ga izvedli v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije, je namreč financiralo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo RS in s tem omogočilo brezplačno objavo rezultatov za vse potrošnike. Test je zato na voljo brezplačno. 

Okorn je poudaril, da tisti peleti, ki so dobri in v vrhu že nekaj let, dokazujejo, da je možno tudi z naravno surovino izdelovat zelo dober, učinkovit izdelek. V laboratorij so poslali 22 vzorcev lesnih peletov v 15-kilogramskih pakiranjih, ki so jih konec maja in v začetku junija kupili na različnih prodajnih mestih po Sloveniji (v trgovskih centrih, lokalnih prodajalnah in skladiščih spletnih ponudnikov). Namenoma so izbirali in tudi kupili le pelete, ki so imeli na embalaži označen najvišji kakovostni razred A1. Laboratorijske analize so pokazale, da pri štirih vzorcih navedeni kakovostni razred ne ustreza razredu, ki so ga določili z laboratorijskimi analizami, enega pa zaradi preslabe mehanske obstojnosti celo nismo mogli razvrstiti v noben kakovostni razred.

V peletih tudi plastika 

Letošnja posebnost je tudi to, da se je od nekod pojavila plastika. Plastični delci niso bili prisotni zgolj kot droben ostanek v vrečah, ampak so bili stisnjeni v pelete, skupaj s surovino, opozarja Okorn: "To je nekaj, česar si res ne želimo. Načeloma morajo biti naravni brez kakršnih koli primesi. Očitno je prišlo do malomarnosti pri izdelavi. A plastika je problematična iz vidika izpusta. Da bi ozračje, če plastificirali s peleti, si pa res ne želimo."  Kot so zapisali v ZPS, zakaj oziroma kako so se plastični delci znašli v peletih, lahko samo ugibamo. Najverjetneje je razlog malomarno ravnanje s surovino in so zato v peletirno napravo skupaj z lesom morda zašle označevalne ploščice, delci embalaže, vrvi, vreč ... A tudi to ni opravičljiv razlog, saj proizvajalci denimo tudi za vreče navajajo, da so 100 % naraven produkt, ne vsebuje kemičnih primesi in podobno.

Delež najdenih plastičnih delcev v peletih je sicer majhen in ne vpliva na rezultate tokratnega testa, a v prihodnje bi bilo vsekakor smiselno razmisliti dodatnih analizah, s katerimi bi ugotovili, ali in v kolikšni meri prisotnost plastike v peletih vpliva na vsebnost anorganskih onesnaževal v izpustih, kot so krom, baker, železo, cink, svinec, brom, živo srebro, arzen, kadmij, nikelj in klor, so zaključili. 

Kot so še pojasnili, standard za razvrščanje lesnih peletov (SIST EN ISO 17225-2:2021, na podlagi SIST EN ISO 17225-1) sicer za poreklo in izvor surovine določa lesno biomaso in kemično neobdelan les, vendar dopušča zanemarljive količine lepila, masti in drugih dodatkov, ki se uporabljajo v žagarski industriji za proizvodnjo žaganega lesa in lesnih izdelkov: "Te količine so sprejemljive, če so vsi kemični parametri peletov nedvoumno v mejah dovoljenega in/ali so koncentracije premajhne, da bi jih lahko obravnavali. Peletom je v proizvodnem procesu dovoljeno dodati tudi največ dva odstotka drugih sestavin, denimo krompirjev ali koruzni škrob za povečanje mehanske obstojnosti. Dodatek škroba ne vpliva na kurilno vrednost, a če ga je preveč, se to odrazi v povečanem deležu pepela."