Lani pet oseb krivih kaznivega dejanja trgovanja z ljudmi

18. oktobra obeležujemo evropski dan boja proti trgovini z ljudmi, ki ga bo Vlada Republike Slovenije tudi letos izkoristila za izboljšanje ozaveščenosti o tem pojavu. V okviru slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije bo Neformalna mreža nacionalnih koordinatorjev za boj proti trgovini z ljudmi jugovzhodne Evrope, ustanovljena leta 2010 na pobudo slovenskega notranjega ministrstva, izvedla informativno kampanjo. Kampanja, ki se bo začela danes, končala pa 7. novembra, bo obravnavala vprašanje nekaznovanosti storilcev.

Čeprav so države v regiji sprejele ustrezno zakonodajo na področju boja proti trgovini z ljudmi, je nekaznovanost storilcev še vedno precej razširjena. Ta izziv je prepoznan tudi v Evropski uniji, zato k okrepitvi zmogljivosti kazenskega pravosodja v boju proti kulturi nekaznovanja poziva tudi letos predstavljena strategija EU za boj proti trgovini z ljudmi.

Za okrepitev prizadevanj na tem področju so predstavniki mreže, v kateri je enajst držav iz regije, ob evropskem dnevu boja proti trgovini z ljudmi sprejeli skupno izjavo, s katero so se zavezali k okrepitvi ukrepov za odpravo nekaznovanosti kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, dodelitvi ustreznih sredstev za učinkovit odziv kazenskega pravosodja ter k okrepljenemu regionalnemu sodelovanju.

Nacionalna koordinatorica za boj proti trgovini z ljudmi Tina Princes Damjanovič je ob tem opozorila tudi na pojav tihotapljenja migrantov, ki je pogosto tesno povezan s kaznivim dejanjem trgovine z ljudmi.

"V iskanju izhoda iz revščine, oboroženih spopadov, politične nestabilnosti in različnih oblik preganjanja migranti pogosto poiščejo tihotapce, da jih prepeljejo v tujino, kjer jim bo omogočeno boljše življenje. Ranljivost migrantov pa lahko izkoriščajo tudi trgovci z ljudmi, zato je treba problematiko ilegalnih migracij, še posebej v naši neposredni bližini, pazljivo spremljati," je poudarila po navedbah MNZ.

 Slovenija:  prostitucija in spolne zlorabe

V Sloveniji glede na obliko trgovine z ljudmi prevladuje izkoriščanje zaradi prostitucije in spolnih zlorab. Na splošno je Slovenija prepoznana kot ciljna država izkoriščanja žrtev trgovine z ljudmi, pa tudi kot tranzitna država za osebe iz jugovzhodne Evrope, ki prek Slovenije nadaljujejo pot v druge države članice EU.

Največ žrtev trgovine z ljudmi glede na državo izvora prihaja iz Ukrajine, kar predstavlja 20 odstotkov vseh žrtev. S 15 odstotki sledi Romunija. Slovenija predstavlja 5,7 odstotka. 
 V Sloveniji je bilo v letih med 2010 in 2020 trgovanja z ljudmi skupno osumljenih 186 ljudi, od tega 107 obtoženih, obsojenih pa je bilo skupno 63 ljudi.

89 odstotkov žrtev trgovine z ljudmi je spolno izkoriščenih, osem odstotkov pod prisilo izvršuje kazniva dejanja, trije odstotki pa predstavljajo bodisi beraštvo, služabništvo ali katero koli drugo obliko prisilnega dela.

Storilec kaznivega dejanja trgovine z ljudmi se kaznuje z zaporom od enega do desetih let in denarno kaznijo. Z zaporom od treh do 15 let pa se kaznuje storilec, če je dejanje storjeno proti mladoletniku ali s silo, grožnjo, preslepitvijo, ugrabitvijo ali zlorabo podrejenega ali odvisnega položaja. Lani je slovenska policija obravnavala 29 kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, pri čemer je identificirala 27 žrtev tega kaznivega dejanja. V kazenskih postopkih so v preteklem letu obravnavali 33 fizičnih in tri pravne osebe, pristojna tožilstva pa so za navedeno kaznivo dejanje vložila dve obtožnici zoper šest fizičnih oseb. 

Sodišča so v letu 2020 spoznala za krive kaznivega dejanja trgovine z ljudmi pet fizičnih oseb, v zadnjih petih letih pa je bilo za to kaznivo dejanje obsojenih skupno 32 oseb, so zapisali na MNZ.