V kurilne naprave le suha drva, ne pa tudi vsega, kar gori

Pozimi smo v Sloveniji med drugim preobremenjeni z emisijami iz malih kurilnih naprav, ki so eden pomembnejših virov onesnaženja zraka, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudarila direktorica direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tanja Bolte.

Po njenih besedah smo se v preteklosti spopadali s povečanimi koncentracijami delcev PM10 in imeli tudi sedem območij s presežnimi vrednostmi teh delcev, v katerih so se posledično izvajali ukrepi za izboljšanje razmer, ki so imeli pozitivne učinke.

Individualna kurišča med največjimi viri onesnaženja

Da  v zadnjih letih opažamo zmanjševanje onesnaženosti z delci PM10, je potrdila tudi Tanja Koleša iz Agencije RS za okolje, a v isti sapi dodala, da rezultati spremljanja kakovosti zraka, ki poteka na 23 merilnih mestih, večinoma lociranih v urbanem okolju, kažejo, da v času kurilne sezone in v neugodnih vremenskih razmerah še vedno izmerijo ravni, ki so zdravju škodljive.

V lanskem letu je bilo po njenih besedah največ preseganj dnevnih vrednosti izmerjenih v januarju, med največjimi viri za onesnaženje pa je navedla promet in individualna kurišča. "V hladnejši polovici leta, ko so izmerjene največje ravni delcev PM10, se najbolj poveča prispevek ravni iz individualnih kurišč na trda goriva," je pojasnila.

Podobno sliko pa kažejo tudi letni izpusti omenjenih delcev na državni ravni, kjer je glavni vir delcev izgorevanje goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju predvsem na račun uporabe lesa v zastarelih kurilnih napravah, je povedala Koleša. "Mala kurišča so v letu 2021 na nivoju države prispevala kar 53 odstotkov skupnih izpustov delcev PM10," je še poudarila predstavnica Arsa.

Redni letni pregledi, čiščenje in vzdrževanje

Sebastijan Zupanc iz Zbornice komunalnega gospodarstva, pod okrilje katere spadajo večje dimnikarske družbe v državi, pa je pred začetkom kurilne sezone opozoril na pomembnost ustreznosti malih kurilnih naprav. Med obveznostmi uporabnikov je, da vgrajujejo ustrezne naprave, ki jih morajo prijaviti dimnikarski službi, ta pa mora opraviti pregled naprave in preveriti njeno skladnost s predpisi, je nanizal Zupanc in dodal, da morajo uporabniki poskrbeti tudi za letne preglede naprave, redno čiščenje in vzdrževanje.

V nasprotnem primeru lahko pride do negativnih posledic, kot so zastrupitve z ogljikovim monoksidom, požari in spuščanje škodljivih emisij v okolje. Prvih dveh primerov v praksi sicer zaznavajo manj, več pa je po Zupančevih besedah tako imenovanega tihega onesnaževanja širše okolice, posledice česar čutimo vsi.

V kurilnih napravah kurijo vse, kar gori

Kot še posebej bistveno pa je poudaril uporabo primerno suhih drv. "Mokra drva niso ustrezna, pri njih prihaja do nepopolnega zgorevanja, nastaja ogljikov monoksid, na dimniku se odlagajo saje in lahko posledično pride do vžiga teh saj ali dimniškega požara," je navedel.

Opozoril pa je tudi na negativen trend, ki so ga zaznavali že lansko leto v času podražitve energentov, in sicer je povedal, da se v kurilnih napravah kuri vse, kar gori. "V Sloveniji imamo več tisoč mini sežigalnic odpadkov. Dimnikarji zaznavajo te stvari in opozarjajo. Priča smo tudi veliko pritožb sosedom, ki prijavljajo svoje sosede," je orisal situacije s terena.

O škodljivih posledicah vdihavanja zraka, onesnaženega z delci PM10, pa je spregovorila Majda Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Kot je dejala, je škodljivost teh delcev različna – čim manjši so, tem bolj so škodljivi. "Na delce se lepijo različne toksične snovi v mešanici zraka, z najmanjšimi delci, ki prehajajo v pljuča, pa te snovi vstopajo v kri in cirkulacijo ter se razsejejo po celotnem organizmu," je opozorila.