Na ministrstvu so spomnili, da so pogajanja med vladno pogajalsko skupino pod vodstvom ministra za javno upravo Boštjana Koritnika in obema pogajalskima skupinama reprezentativnih sindikatov javnega sektorja potekala od februarja. V tem času so se pogajalci sestali na desetih sejah pogajalske komisije.
Pogajalski strani sta se 17. maja načelno uskladili o vsebini dogovora o odpravi varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev, zamiku izplačilnega dneva plače pri proračunskih uporabnikih ter regresu za letni dopust za leto 2021. Dogovorili sta se tudi, da bo sindikalna stran z vsebino dogovora seznanila članstvo in organe reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, vladna stran pa bo pripravila vladno gradivo in ga posredovala vladi v obravnavo.
Kot so pojasnili, je ministrstvo gradivo pripravilo in ga 17. maja poslalo vladi v obravnavo. "Pričakujemo, da bo gradivo uvrščeno na sejo vlade. Če bo vlada dogovor potrdila, bo sledil podpis dogovora in aneksov h kolektivnim pogodbam," so še navedli na ministrstvu.
V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije so namreč danes opozorili, da po dobrem tednu še vedno ne vedo, zakaj natančno se vlada ne opredeli do besedila dogovora. Obenem pa so opomnili, da je vlada sprejela enostranski sklep, da se izplačilni dan za državno upravo premesti na deseti delovni dan.
V KSJS začudeni nad ravnanjem vlade glede dogovora v javnem sektorju
Kot je dejal predsednik KSJS Branimir Štrukelj, se sprašujejo, kaj se pravzaprav dogaja, saj vlada teden dni po koncu pogajanj dogovora o odpravi nekaterih varčevalnih ukrepov, prestavitvi plačilnega dneva in regresu za letni dopust še vedno ni potrdila.
Je pa po njegovih besedah po drugi strani vlada sprejela enostranski sklep, da se izplačilni dan za državno upravo premesti na deseti delovni dan. Prestavitev izplačilnega dne je sicer del omenjenega dogovora, ki so ga po Štrukljevih navedbah sindikati konfederacije na svojih organih potrdili, za njegov podpis pa so se odločili tudi nekateri sindikati iz druge pogajalske skupine.
Lahko bi sklepali, da so vzeli, kar jim ustreza, in to predelali v enostranski akt, hkrati pa ne sprejmejo dogovora, je dejal Štrukelj. Po njegovih besedah gre za nekredibilno potezo vlade, ki je ne razumejo in s katero je celoten pogajalski proces postavila v čuden položaj, iz katerega ta trenutek ne vidijo pravega izhoda.
Pri tem je Štrukelj opozoril, da je vladna stran v pogajanjih skrajševala roke, češ da se mudi, tako v povezavi z izplačilnim dnevom kot z izplačilom letnega regresa v začetku junija. V sindikatih pa so dobili informacije, da so posamezne službe že dobile navodilo, da se regres ne izplača v višini 1050 evrov, kot so izpogajali, ampak v višini 1024 evrov, torej v višini minimalne plače. Po zakonu namreč zaposlenemu pripada regres najmanj v višini minimalne plače.
Štrukelj je ob tem poudaril tudi, da je odprava še ostalih varčevalnih ukrepov del obveznosti, ki jih vlada mora izpeljati.
Ogorčenje nad odnosom vlade do sindikatov so prejšnji teden izrazili tudi v pogajalski skupini sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek. Ta pogajalska skupina se sicer ni strinjala s končnim besedilom dogovora, kljub temu pa so sindikati preverjali pripravljenost na podpis v svojih organih. Nekateri sindikati so se za podpis nato tudi odločili.
KOMENTARJI (43)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.