V krški nuklearki začeli 32-dnevni remont

Redni remont bo z več kot 4000 posegi obsegal tri osnovne sklope oz. menjavo skoraj polovice jedrskega goriva za naslednjih 18 mesecev delovanja, vzdrževalna dela, menjavo delov in nadzor ter naložbena dela. Za vsak sklop so namenili približno tretjino navedene vsote, je predsednik uprave Neka Stane Rožman povedal na petkovi novinarski konferenci.

Izpad električne energije ob remontu bodo z okrepljenim delovanjem in ob zdajšnji dobri vodnatosti rek pokrile slovenske hidroelektrarne, po potrebi pa še Termoelektrarna Brestanica. V Neku, ki zagotavlja približno petino v državi potrebne električne energije, težav pri njenem zagotavljanju med remontom ne pričakujejo, je dodal.

Na temelju remontnih del nameravajo tudi dvigniti zmogljivost Neka za približno 10 megavatov. Sicer pa s tem remontom končujejo obdobje prvih 40 let delovanja in prehajajo v podaljšano obratovanje za dodatnih 20 let. V Neku pričakujejo, da bodo vse obveznosti, pogoje in formalnosti za zagotovitev dodatnega delovanja izpolnili do konca leta, je pristavil predsednik uprave.

Za krško nuklearko je po njegovih besedah 40 let komercialnega delovanja. Ključno pri tem pa je po njegovem to, da je Nek zdaj na veliko višji tehnološki in varnostni ravni, kot je bila ob začetku svojega obratovanja. Tveganja pri njenem obratovanju so zato manjša in primerljiva z najsodobnejšimi tovrstnimi elektrarnami po svetu.

Značilnost preteklih 40 let je tudi, da so prvotno letno proizvodnjo Neka s 4,5 dvignili na 5,6 teravatne ure, kar jim je uspelo zaradi optimizacije gorivnega cikla oz. stalnega posodabljanja opreme in sistemov, optimizacije delovnih procesov in visoke zavzetosti zaposlenih. Vse navedeno obdobje so obratovali brez preseganja okoljskih omejitev, na polni zmogljivosti pa so obratovali tudi v ekstremnih okoljskih pogojih, še posebej ob letošnji poletni vročini in suši.

Značilnost tega obdobja je tudi, da so pri skupnem vlaganju Slovenije in Hrvaške v Nek dobro sodelovali. V posodobitve Neka so sicer v njenem začetnem obdobju letno vlagali do 20 milijonov evrov, medtem ko zadnja leta ta številka sega do 40 milijon evrov. V mednarodnem okolju so dosegli visoko ugledno raven z najvišjimi ocenami med delujočimi jedrskimi elektrarnami, je še dejal Rožman.

Remont nameravajo končati 2. novembra, naslednji pa bo sledil leto in pol pozneje, to je leta 2024.

Za remont po zadnjem gorivnem ciklu imajo pripravljenih več kot 4000 delovnih nalogov, načrtujejo pa približno 45.000 remontnih dejavnosti. Ob zamenjavi 56 gorivnih elementov s svežimi bodo osrednja remontna dela obsegala še preventivno vzdrževanje tehnološke opreme, pregled stanja tehnoloških struktur in preverjanje tlačnih pregrad skladno s pripadajočimi programi, ki zajemajo vso varnostno opremo in njene podsklope.

Gre za procesa preverjanja in prenove opreme, da bi zagotovili njeno zanesljivo delovanje med obratovanjem. Vsa remontna dela bodo vodili in nadzirali zaposleni v Neku, pridružili se jim bodo zunanji izvajalci iz Slovenije, Hrvaške in mednarodnega okolja. Pri remontu bo sodelovalo več kot 1200 delavcev in zunanjih izvajalcev. Kakovost remontnih del bo nadzorovala Uprava RS za jedrsko varnost, spremljale jo bodo še druge pooblaščene organizacije.

Med večjimi posegi so v Neku navedli zamenjavo vitalnih sklopov motorja dizelskega generatorja 1, remont sklopa črpalke in turbine na parno gnani črpalki pomožne napajalne vode, ultrazvočni in vizualni pregled spodnjega reaktorskega vložka, ultrazvočni pregled priključkov na reaktorsko posodo, vizualni pregled spodnjih penetracij reaktorske posode in zamenjavo varnostne baterije proge A in zamenjavo posameznih baterijskih celic na preostalih progah.

Med drugim bodo zamenjali še regulacijski transformator napajanja nadzornih sistemov, opravili posege na opremi, povezani z zadrževalnikom borirane vode št. 1, izprali in očistili usedline uparjalnikov ter pregledali izmenjevalnika toplote sistema za hlajenje varnostnih komponent.

Lotili se bodo tudi posodobitev in izvedli 14 modifikacij. Med temi so opozorili na zamenjavo zadnjega sklopa visokotlačne turbine na osi turbina-generator-vzbujalnik, ki ga do zdaj še niso zamenjali. Zaradi zamenjave z novo sodobno tehnologijo pa pričakujejo, da se bo izhodna moč električnega generatorja okrepila za 10 do 12 megavatov, kar bo letno pomenilo 90 do 100 dodatnih gigavatnih ur električne energije. To je sicer enako proizvodnji električne energije iz sončne elektrarne na približno 60 hektarih oz. skoraj devetmesečni proizvodnji ene od spodnjesavskih hidroelektrarn.

Izrabljeno gorivo bodo do izgradnje ustreznega odlagališča morali še naprej skladiščiti v Neku. Gradnjo suhega skladišča zanj nameravajo končati še letos.