Vladi predlagajo, naj nov dokument pripravi z drugačnimi izhodišči in k sodelovanju pritegne lokalno skupnost, hkrati pa naj preuči tudi možnost odkupa hrvaškega deleža v NEK. Več ur trajajoče seje so se udeležili državni sekretar za energetiko Robert Golob, direktor Uprave RS za jedrsko varnost Miroslav Gregorič, direktorica agencije za radioaktivne odpadke Irena Mele, direktor Holdinga Slovenske elektrarne Drago Fabjan, predstavniki NEK in poslanca Branko Janc (LDS) ter Branko Kelemina (SDS).
Kelemina je na slovensko vlado naslovil več očitkov in izpostavil, da pri nastajanju meddržavne pogodbe postopka v DZ ni bilo mogoče pravočasno ustaviti. Član pogajalske skupine Branko Ogorevc je o delovanju mešane komisije povedal, da je njeno delo prekinjeno. Hrvaški del komisije je namreč ob pripravah na prvo zasedanje skupščine družbenikov zahteval še celo vrsto podatkov, ki bi jih lahko dobili po drugi poti že prej. Več občinskih svetnikov je v razpravi izdvojilo varnost objekta NEK; pri tem so poudarili, da jim meddržavna pogodba ne zagotavlja občutka varnosti. Slovenija mora po prepričanju krških občinskih svetnikov vztrajati pri polni suverenosti pri upravljanju z elektrarno. Občani Krškega, ki imajo na svojem "dvorišču" skladišče radioaktivnega materiala, pri tovarni Vipap Videm pa še nevarnega klora, želijo živeti v tako varnem okolju kot drugi državljani.
Meddržavni pogodbi nenaklonjeni svetniki so predlagali, naj je parlamentarci ne ratificirajo. Zatrjevali so, da jim po 23 letih obratovanja NEK popušča potrpežljivost, pri čemer so omenjali tudi povsem določne negativne vplive elektrarne na okolje; okrog Krškega je denimo vrednost nepremičnin zaradi psiholoških pomislekov tudi trikrat nižja kot drugod. Lastnik elektrarne, so poudarjali mnogi, naj bo ena država, saj je izključno Slovenija odgovorna za varno obratovanje. Z odnosom 50:50 pa ni mogoče upravljati z objektom, kakršen je NEK.
