Tudi zadnje poročilo Evropske unije o stanju sodstva je bilo, kot je znano, negativno ravno zaradi velikih zaostankov na naših sodiščih. Sodišča te pripombe resno jemljejo in tudi skušajo izpolniti pogoje, da naše države pri vstopanju v Evropsko unijo ne bi pač oviralo sodstvo. Četudi se zadnji dve leti storilnost sodnikov stalno zvišuje, le-ta, kot ugotavljajo, ne bo bistveno vplivala na zmanjšanje zaostankov.
V prvem polletju je bilo 566.000 sodnih zaostankov. Vendar je od tega kar 64 odstotkov zemljiškoknjižnih in izvršilnih zadev, ki pa jih v Evropi ne štejejo med sodne zaostanke.
V prihodnjem poročilu naj bi zato dobili boljšo oceno, saj bodo v številki vštete le izključno sodne zadeve. Sicer pa za odpravo zaostankov vodje sodišč predlagajo tudi nekaj novosti. Ena od teh je prenos določenih zadev, ki jih zdaj rešujejo sodniki, na notarje. Predlagajo pa tudi spremembe zakona o kazenskem postopku.
