V Pokrajinskem muzeju se je danes začel mednarodni seminar na temo desete obletnice osamosvojitve, na katerem je imel uvodni nagovor predsednik države Milan Kučan. Osrednja slovesnost pa bo potekala v petek opoldne na glavnem koprskem pomolu, od koder je pred 10. leti odplula zadnja ladja jugoslovanske vojske -vojaška šolska ladja Galeb.
Mednarodna konferenca o osamosvojitvi Slovenije
V pozdravnem govoru udeležencem mednarodne znanstvene konference je predsednik Milan Kučan izpostavil dosledno vztrajanje na načelu legitimitete v procesu osamosvajanja kot prvo značilnost osamosvojitve. Druga premalo zaznana in ovrednotena značilnost pa je proces razdružitve in ne odcepitve, ki pa, žal, ni bil sporazumen. Medtem ko posledice dogajanj med 2. svetovno vojno in izvensodni množični poboji neposredno po njej še danes močno razdvajajo Slovence in pozornost pretirano obračajo v preteklost, je podobo današnje Slovenije orisal Kučan.
V luči zadnjih odkritij grobišč je predsednik Kučan javno obsodil tako medvojno kolaboracijo kot tudi povojne poboje domobrancev.
Posvet v Kopru je eden od simpozijev ob 10. obletnici osamosvojitve Slovenije. Poleg brežiškega, ki ga je zaznamoval splošen oris dogodkov ob osamosvojitvi, bo koprski posegel v razmere v različnih državah in tudi v zamejstvo. Tretji, mariborski posvet zgodovinarjev, politikov in protagonistov, pa bo posvečen medstrankarskemu dogajanju med pozicijo in opozicijo. V procesu osamosvajanja Slovenije v samostojno in neodvisno državo je predsednik republike izpostavil zavezanost k spoštovanju prava in naštel vrsto dokumentov, s katerimi je Slovenija na pravno urejen način prevzela vse pravice in dolžnosti in veljavnost mednarodnih pogodb.
V okviru konference, ki se bo jutri končala s proslavo na starem koprskem pomolu, bodo predstavljene med drugimi tudi naslednje teme: vojaškopolitični vidiki osamosvojitve Slovenije, Janez Janša bo predstavil temo Zavarovanje slovenske osamosvojitve z realno silo, Aurelio Juri vlogo koprskih lokalnih oblasti med vojno za Slovenijo, France Bučar razpad Jugoslavije s sistemsko teoretskega vidika, medtem ko bo Spomenka Hribar predstavila sistemsko nujnost razpada Jugoslavije, pa bo Egon Pelikan povzel kratko kronologijo odnosa Vatikana in Katoliške cerkve na Slovenskem do osamosvojitvenega dogajanja v Sloveniji leta 1991, Milan Pahor pa bo predstavil tržaški pogled.
Potek umika JLA
Odhod zadnjega vojaka je bil sicer vrh dogajanj v procesu slovenske osamosvojitve, ki se je začel s prvimi svobodnimi volitvami aprila 1990, razoroževanjem takratne slovenske teritorialne obrambe, ustanovitvijo manevrske strukture narodne zaščite in referendumom za samostojnost, v zaključno fazo pa je prešel z desetdnevno vojno za Slovenijo.
Slovenijo je v pogajanjih o odhodu Jugoslovanske ljudske armade (JLA) zastopala t.i. Bogatajeva komisija, ki je po podpisu Brionske deklaracije 7. julija 1991 dobila pooblastilo, da se pogaja z JLA o vseh podrobnostih njenega umika in vrnitvi vojaške opreme. Za umik JLA iz Slovenije je obstajalo kar nekaj scenarijev in možnih poti, od umika preko Madžarske do odhoda iz tržaškega pristanišča, kot možnost pa so omenjali tudi umik iz koprskega pristanišča. Do končne odločitve je prišlo na pogajanjih 18. oktobra v Ljubljani, kjer so se predstavniki obeh strani dogovorili o vseh podrobnostih umika armade iz Slovenije. Ena od točk je predvidevala, da se bodo zadnje enote JLA umaknile iz koprskega pristanišča.
Na slovenski strani je umik JLA nadzorovalo in varovalo 152 ljudi. Iz pristanišča v Kopru se je armada začela umikati 20. oktobra, 25. oktober pa je bil določen kot zadnji dan umika. Zadnji vojaki JLA so se vkrcali na ladji, ki sta pluli pod tujima zastavama, zato sta po mednarodnem pravu veljali za tuje ozemlje. Tako je mogoče reči, da je do polnoči 25. oktobra slovensko ozemlje zapustil zadnji vojak jugoslovanske armade.
