Največjo škodo je doslej povzročila suša, in sicer za 30,756 milijarde tolarjev, je povedala predsednica državne komisije Sinja Bandelj. Ocena poškodovanosti zaradi suše v letu 2003 je po pojasnilih državne komisije dokončna na tistih kmetijskih rastlinah oziroma kulturah, katerih spravilo je bilo opravljeno do konca julija - pšenica, ječmen, oves, rž, oljna ogrščica idr. Za kmetijske rastline, ki se spravljajo v drugi polovici leta - hmelj, koruza, grozdje, buče, sončnice in druge - ter travinje pa bo izvedena dodatna ocenitev poškodovanosti ob spravilu.
Suša je prizadela vse občine, izjema je le občina Bovec. Poškodovanost se giblje od 20 do 80 odstotkov, največja pa je škoda na travinju, koruzi, pšenici in krompirju.
Zaradi spomladanske pozebe, ki je kmete prizadela v začetku aprila, so bile poškodovane zlasti češnje, breskve, slive, marelice, kaki, kivi in nekatere vrste vrtnin v občinah Izola, Koper, Piran, Nova Gorica, Brda, Dobrova, Šempeter-Vrtojba, Ajdovščina, Vipava, Miren-Kostanjevica, Kanal, Divača in Ilirska Bistrica. Škoda je bila ocenjena pri 403 oškodovancih in znaša 817,335 milijona tolarjev. Poškodovanost kultur je bila od 10- do 100-odstotna.
Skupna neposredna škoda, ki je nastala zaradi hruševega ožiga v sadjarstvu v letu 2003 do 26. avgusta, znaša 111,899 milijona tolarjev, izračunana pa je po posebnem pravilniku, je pojasnila Bandljeva.
Neposredna škoda v kmetijstvu zaradi letošnjih naravnih nesreč tako znaša 31,69 milijarde tolarjev. Ta škoda pa bo še večja, saj bo k njej treba prišteti še dodatno oceno poškodovanosti kmetijskih rastlin, katerih spravilo se opravlja jeseni, oceno poškodovanosti kmetijskih rastlin zaradi neurij s točo v obdobju od 13. maja do 13. septembra in oceno končne škode zaradi hruševega ožiga. Državna komisija bo tako z delom nadaljevala v drugi polovici septembra in v oktobru glede na potek ocenjevanja poškodovanosti.
