Verjetno bi se lahko zgodilo, da bi dogovor o meji uspel v saborskem odboru za zunanjo politiko, je menil Tomčić v pogovoru za Vjesnik, ne bi pa dobil dvotretjinske večine v saboru. Tomčić je pri tem poudaril, da je za ratifikacijo sporazuma po ustavi potrebna dvotretjinska večina v hrvaškem parlamentu in da hrvaški premier Ivica Račana sporazuma ne bo podpisal brez več kot polovične privolitve sabora. Hrvaška vladajoča koalicija je z odlogom začetka razprave dosegla dve stvari - spoštuje saborsko deklaracijo iz marca 1999, ki vlado obvezuje, da sporazum pred dokončnim podpisom potrdi sabor, na drugi strani pa je koalicija dobila čas za nadaljnje posvete in usklajevanja. Pri tem je po Tomčićevem mnenju potrebno izpostaviti dejstvo, da tako Slovenija kot Hrvaška potrebujeta dogovor o meji, in to zato, da "lahko dokažemo, da smo v Evropi sami sposobni reševati vprašanja". Predsednik sabora je sicer menil, da to ne bo lahko, predvsem zaradi meje na morju, da pa bi bilo trenutno nesmiselno govoriti o podrobnosti dogovora. Ta bo namreč prešel v redno proceduro v saboru, kjer ga bodo preučili vsi zainteresirani odbori, nato pa se bo na plenarnem zasedanju o njem glasovalo.
Hrvaški Vjesnik tudi dodaja, da je premier Janez Drnovšek izjavil, da bi se šele po podpisu in ratifikaciji sporazuma o meji s Hrvaško odprl prostor tudi za rešitev vprašanja deviznih varčevalnih vlog Ljubljanske banke Zagreb. Kot Drnovškovo izjavo komentira Vjesnik, naj bi premier hrvaški javnosti sporočil, da ne more računati na vrnitev dolga Ljubljanske banke, če hrvaški sabor ne bo ratificiral sporazuma o meji.
V pogovoru za Večernji list je nekdanji hrvaški veleposlanik v Sloveniji Ivica Maštruko ocenil, da bi v skladu s predlogom sporazuma o meji med Slovenijo in Hrvaško meja med državama potekala preveč levo, s čimer bi Hrvaška zgubila približno 160 kvadratnih kilometrov morja. Menil je, da je ta površina prevelika, in predlagal, da bi ratifikacijo sporazuma o meji preložili za pet do deset let ter zaprosili za mnenje mednarodno sodišče za pomorsko pravo v Hamburgu.
V Jutranjem listu pa komentirajo stanje možnosti za nastanek evroregije na območju Istre. S politično skovanko "čezmejno sodelovanje Istra Kras Morje" so zadovoljni italijanski in slovenski partnerji, ker se pod tem razume, da se bo "regija" lahko širila na italijanske in slovenske občine, ki ne sodijo v ozek geografski pojem Istre. Vendar pa vsi hrvaški državni uradniki niso prepričani, da pobuda ne bo prerasla v protiustavni nadnacionalni subjekt. Omenjene pobude še niso podprli vsi lokalni politiki, Mate Arlović, podpredsednik hrvaške Socialdemokratske stranke (SDP) in sabora, pa je istrske voditelje celo obtožil, da težijo k nevarnemu regionalizmu in vzpostavitvi paradržave. Po njegovem mnenju, poudarja novinarka, pobuda, ki bi pomenila ustanovitev "čezmejne regije v institucionalni obliki", ni sprejemljiva ne za Hrvaško ne za Slovenijo in ne za Italijo. Ob tem Arlović poudarja, da Zagreb podpira čezmejno sodelovanje, vendar je to nekaj povsem drugega od istrskih javno-tajnih načrtov.
Hrvaška vlada pa o vsem tem modro molči, ker čezmejnemu sodelovanju načelno res ni mogoče nič očitati, v medijskih napadih na Istrski demokratični zbor (IDS) in evroregijo pa je Arlović ostal osamljen. In kako na to idejo gleda uradna Slovenija? Po pisanju Jutranjega lista je javna skrivnost, da je bil slovenski zunanji minister proti evroregiji Istre, pa v odgovoru iz slovenskega veleposlaništva v Zagrebu ni bilo niti trohice bojazni ali nezadovoljstva. "Republika Slovenija podpira vse oblike sodelovanja območij ob meji," je navedeno v odgovoru veleposlaništva ob opombi, da takšno sodelovanje že poteka z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Po besedah vodje urada za zunanje odnose na koprski občini Zdenka Ferletiča je bila s slovenske strani "ideja evroregije Istre problematična samo v nacionalističnih krogih zaradi zgodovinskih razlogov" oziroma zaradi njihovih "strahov pred možnim nadnacionalnim značajem evroregije in načrtov italijanske desnice, ki je vrgla oko na dele Istre," med drugim navaja Jutarnji list.
