FOTO: Protesti se vrstijo, v Ljubljani pa ponujajo namestitev za begunce in migrante

Ob 16. uri se je pred občinsko stavbo na Vrhniki zbralo nekaj manj kot 200 nasprotnikov namestitvenega centra za migrante in begunce. Kot so dejali, jih moti ignoranca države. 

Shod je potekal mirno, udeležil pa se ga je tudi vrhniški župan Stojan Jakin, ki od države zahteva, naj migrante premesti na bolj primerno lokacijo, lahko tudi v vrhniški občini.

Udeleženec shoda Miha je izrazil bojazen, kaj se bo zgodilo, če bo na Vrhniko nameščenih preveč migrantov, posebej če ne bodo imeli kaj početi in bodo prosto hodili po mestu. "Nihče ne more zagotoviti, da pri tem ne bo prišlo do kakšnega incidenta," je opozoril.

'Žice so za ovčice'

Še pred prihodom nasprotnikov migrantskega centra na Vrhniki je protestnike prehitel "protiprotest".

Ljudje, ki jih migranti ne motijo, skrbi pa jih sovražnost do prišlekov, so s seboj prinesli plakate z napisi 'Žice so za ovčice' in 'Za otroke gre. Tokrat zares ...' Postavili so jih ob spomeniku Ivana Cankarja. 

Gorazd Mauri je povedal, da ga žalosti, da lahko nekdo nasprotuje namestitvi skupine ljudi, o kateri ne ve nič in ne predstavlja nobene varnostne grožnje. "Četudi so nastanjeni poleg vrtca, mislim da ima strah v tem primeru prevelike oči," je dodal.

Župan opozarja na širjenje neresničnih informacij o migrantih, ki samo še poglabljajo strah

Kot je povedal župan, z migranti zdaj nimajo nobenih težav, kljub temu pa ljudje skrbi, saj sta zraven centra, kjer so nameščeni migranti, tudi šola in vrtec s skupaj 850 otroci.

Za varnost je po zagotovilih župana poskrbljeno. "V samem centru je šest policistov, ki nadzirajo odhode in prihode. Okoli centra se vseskozi giblje ena policijska patrulja s psom, dogajanje pa občasno nadzira tudi patrulja vrhniške policije. En policist in komunalna redarka redno nadzirata tudi peš poti, na katerih se zadržujejo otroci," je dejal.

Z vodstvom migrantskega centra so se po besedah župana tudi dogovorili, da v kritičnih urah, ko otroci prihajajo in odhajajo iz vrtca, migrantom dajejo obroke hrane, da bi se v tistem času bolj zadrževali v centru.

Župana moti, da imajo samo na Vrhniki migranti možnost izhoda, zato je od države zahteval, da je center, če že mora biti na Vrhniki, zaprtega tipa. V stari vojašnici je po njegovih besedah prostora za 840 migrantov, vendar je to po njegovi oceni odločno preveč. Zato je od države zahteval, da je lahko migrantov največ 150, za kar je tudi dobil zagotovila, da številka ne bo presežena. "To je po mnenju policije še varnostno obvladljivo, več pa ne," je dejal.

V stari vrhniški vojašnici je sicer trenutno nameščenih 133 migrantov, pri čemer gre v celoti za družine. Župan je dejal, da z njimi ni nobenih težav, "se pa čuti, da gre za povsem drugačno kulturo".

Župan Jakin je še opozoril, da se prek družbenih omrežjih širijo lažne informacije glede migrantov, a kot smo pisali že pred dnevi, policija ni zabeležila nobenega kaznivega dejanja.

Od begunske deklice do skupine migrantov, ki so prespali v šoli

Pred dnevi je tako denimo krožilo tudi to, da je skupina migrantov zatavala v tamkajšnjo šolo in tam prespala, a so tam te izjave odločno zanikali in jih označili za izmišljene. Ravnateljica šole Darja Guzelj je povedala, da je pred šolo prišla begunska deklica in nekaj vprašala ter šla naprej. "V samo nekaj dneh so ta nepomembni dogodek napihnili v neverjetne razsežnosti. Posledično imamo zdaj zgodbo, da je po šoli hodila cela skupina beguncev, ki naj bi tukaj celo prespala. Vse to ni res in je že prav strah vzbujajoče."

Na šoli sicer dodajajo, da v zadnjih dneh beležijo več klicev staršev, ki sprašujejo o varnosti.

Protestniki so se zbrali tudi v Lenartu

Okoli 300 protestnikov s harmoniko, zastavami in transparenti naperjenimi proti vladi, se je zbralo tudi v Lenartu. 'Izvoljeni od ljudi, postavite se na stran Slovenije' in 'Cmerar, kdaj bodo sedeli roparji slovenskih bank'.

Zbrali pa se niso zgolj domačini, veliko protestnikov je prišlo tudi s Ptuja in drugih krajev iz okolice, nekaj pa tudi iz Šenčurja. Govornika na protestu sta bila poleg župana Janeza Krambergerja tudi poslanca SDS Franc Breznik in Andrej Čuš.

Tudi tam so izrazili svoje nestrinjanje z nastanitvijo migrantov v njihovem okolju. 

Premier Miro Cerar vseskozi ponavlja, da je Slovenija varna država in da bo poskrbljeno za varnost državljanov. A konkretnih pojasnil, kako je poskrbljeno, ni. Vemo le to, da so na južno zeleno mejo napotili tudi vojsko, ki ima dodatna pooblastila.

''Čigave varnosti?''

Podobno kot na Vrhniki se je proti nastanitvi migrantov zgodil tudi upor staršev v Kranju, kjer so hoteli mladoletne migrante nastaniti v tamkajšnji dijaški dom. V tej zgodbi so si velik črni madež prislužili predvsem učitelji bližnje Gimnazije Franceta prešerna, ki so jasno nasprotovali nastanitvi. Ravnateljica Gimnazije Franceta Prešerna Mirjam Bizjak se je oglasila šele včeraj, ko je dejala, da so imeli premalo informacij in da so samo izrazili skrb. Prav pomanjkanje informacij je označila za ključno težavo v soočenju z migrantsko krizo.

Več organizacij, med drugimi Mirovni inštitut in Slovenska filantropija, je danes v javnem pismu dejanje omenjenih kranjskih učiteljev označilo za sramoto. ''Sramota je, da nas številni delijo na ljudi in na 'tiste druge'. Sramota je, da se ljudje pustijo zavesti v te delitve. Opravičilo in argument sramotnih dejanj in uvajanja novega razumevanja pojma 'normalnosti' je zagotavljanje varnosti. Čigave 'varnosti'? Varnosti večine, ki tako hitro pozablja pomen in pomembnost človekovih pravic in postaja grožnja sami sebi in drugim? Večine, ki solidarnost, človečnost in empatijo zamenjuje z agresijo, in bo slej ko prej uničila našo 'preljubo Evropo' in s tem samo sebe? Večine, ki kmalu ne bo zmogla živeti z dejanji, ki jih sedaj udejanja znotraj zidov svojih varnih domov, ograjenih z rezilno žico? Varnost večine, ki jo je strah celo otrok, ki bežijo pred nasiljem, revščino in izkoriščanjem? Resna grožnja varnosti nas vseh je v resnici dejstvo, da tovrstni argumenti, dejanja in situacije postajajo povsem 'sprejemljive in normalne', večine pa to niti najmanj ne moti,'' so opozorili.

''Za otroke gre? Šalite se.''

Predsednik Slovenskega Centra PEN (ki je del najbolj elitne svetovne organizacije intelektualcev in ustvarjalcev, s centri v 140 državah) Evald Flisar je dogodke v Kranju, ko so zavrnili namestitev mladoletnikov, označil za zgodovinsko sramoto. ''Ali se starši (in profesorji?!), ki so v navzočnosti begunskih mladoletnikov videli tako veliko grožnjo, da so se brez sramu uprli njihovi nastanitvi, zavedajo, da utegne podobna usoda prej, kot si mislimo, doleteti tudi njih? Kako bi se se počutili, če bi nastanitvi njihovih otrok v praznem dijaškem domu v eni od evropskih držav, recimo na Danskem, v Franciji ali Nemčiji, nasprotovalo poleg staršev domačih otrok tudi 24 gimnazijskih profesorjev, domnevnih intelektualcev (?!), ki bi morali razumeti, na kakšnem tiru se je znašel sodobni svet?''

Nadaljeval je: ''Eno so razumni in premišljeni ukrepi, da nas begunski val ne bi preplavil, drugo je trdosrčnost do zapuščenih otrok. In kaj je v zvezi s tem storilo ministrstvo za šolstvo? Kljub 'stalni pripravljenosti' ni našlo niti časa niti volje, da obsodi ta nečloveški dogodek.''

Lendavski občinski svetniki nasprotujejo svobodnemu gibanju beguncev

Lendavski občinski svetniki se ne strinjajo s spremembo tamkajšnjega sprejemnega centra v namestitvenega, zaradi nelagodja in zaskrbljenosti občanov pa predlagajo spremembo zakonodaje, ki beguncem omogoča svobodno gibanje. Zahtevajo boljše komuniciranje s predstavniki države, svoja stališča pa želijo predstaviti tudi predsedniku vlade.

Občinski svet je begunski problematiki namenil več kot dve uri, svetniki pa so izrazili zaskrbljenost, ker so se v sredo begunci iz nastanitvenega centra sprehajali po Lendavi, kar se jim ne zdi sprejemljivo, o tem pa tudi niso bili obveščeni. Kot so poudarili, jih sprejemni center ne moti, nesprejemljivo pa se jim zdi, da se lahko ljudje, ki so v policijskem postopku, svobodno sprehajajo.

Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic jim je najprej pojasnil, da v Sloveniji ni bilo še nobenega incidenta med državljani in begunci, da pa imamo zdaj tri vrste beguncev – tiste, ki so v postopku za vrnitev na Hrvaško, tiste, ki bodo vrnjeni v svojo državo, in tiste, ki v EU niso zaprosili za azil, vendar pa jih Slovenija ne more vrniti v njihovo državo. Trenutno jih je v državi skupaj 321.

"Policija sicer lahko v določenih primerih začasno omeji njihovo gibanje, vendar morajo biti za to izpolnjeni pogoji, torej gre za ukrep, ki je potreben zaradi varnosti oziroma kršenja javnega reda in miru, vendar pa generalne prepovedi ni in zakonske določbe moramo spoštovati," je poudaril Šefic, ob tem pa napovedal, da pripravljajo nova navodila o režimu v nastanitvenih centrih.

Ministrstvo za notranje zadeve in policija se zavzemata za možnost omejevanja gibanja, če je to potrebno zaradi varnosti, vendar pa so o tem tudi drugačna mnenja, je dodal Šefic.

Direktor policijske uprave Murska Sobota Damir Ivančič je pojasnil, da je bilo v Lendavi deset dni 55 tujcev, ki so jih zavrnili avstrijski varnostni organi, dva sta zaprosila za azil, danes pa jih je bilo še okoli 40. "Varnost v Pomurju se ni poslabšala, razmere so pod kontrolo," je dejal Ivančič.

Tako Šefic kot lendavski župan Anton Balažek sta se strinjala, da je za reševanje begunske problematike potreben strpen dialog za iskanje skupnih rešitev, spravljive sklepe pa so potrdili tudi občinski svetniki.

Balažek je še opozoril, da so v Lendavi strpno in s humanitarno gesto sprejemali begunce, s predstavniki drugih občin pa želi k predsedniku vlade, da bi ga seznanili s težavami, tudi gospodarskimi, ki jih imajo zaradi beguncev.

V Ljubljani shoda tako za kot proti migrantom

Med tem ko se zdi, da na obrobju večjih mest nikakor ne želijo migrantov, pa jim dobrodošlico izrekajo v Ljubljani. A pripravlja se tudi shod proti njim. Oba shoda bosta potekala jutri. 

''Ljubljanska četrt Tabor ima vse, kar imajo veliki: kavarno z lososovim toastom, dvorano za pred- in postmoderne športe, park z zelenimi klopicami, hotel in restavracijo z vsaj enim indijskim kosilom dnevno, neuklonljivo avtonomno cono, električno gledališče in gledališko elektrarno v enem, dom modrih žena in mož, muzeje nenavadnih krajev in časov, ministrstvo, ki ga ni mogoče opisati. In ljudi. Tabor ima prijazne ljudi. Zato ljudem v stiski izreka prijazno dobrodošlico,'' so zapisali na Facebooku, kjer pozivajo ljudi k udeležbi na shodu, da pokažejo dobrodošlico migrantom, ki jih nameravajo naseliti v samski dom na Kotnikovi ulici v Ljubljani.

Na drugi strani pa so se organizirali tudi nasprotniki, ki prav tako pripravljajo protest, ki naj bi se začel na Trgu republike, nato pa naj bi pot nadaljevali do Kotnikove.

Janković za nastanitev beguncev in migrantov ponuja tri objekte, tudi sam bo šel med protestnike

Mestna občina Ljubljana (MOL) je pripravljena pomagati s primernimi prostori, ki so v lasti občine ter tudi pri zdravstveni oskrbi. Ministrstvu za notranje zadeve so predlagali tri objekte. V Samski dom Snage na Poljanski cesti bi lahko nastanili do 83 oseb, v Večnamenski dvorani Kodeljevo je prostora za 150 ljudi, v nekdanji šoli Polje pa še za 160 ljudi, pravijo na MOL.

Ljubljanski župan Zoran Janković je ob tem dejal, da v Ljubljani "živimo strpno, spoštujemo različnost in živimo skupaj". Ljubljančanom in Ljubljančankam se je zahvalil za pogum, da so se odločili, da bodo pokazali, da so strpni. Tisti, ki prihajajo v Ljubljano protestirati proti migrantom, po besedah Jankovića večinoma sploh ne živijo v Ljubljani. "Upam, da bodo našli Kotnikovo ulico. To me spominja na neke čase izpred 30 let, ko je bila jogurtova revolucija iz Novega Sada proti Ljubljani," je še dejal Janković. Ocenjuje, da trenutno situacijo, kot jo je poimenoval 'traktorsko revolucijo', nekateri izkoriščajo za poceni nabiranje političnih točk. S tem pa slabo delajo za celotno družbo, pravi ljubljanski župan.

Janković je sicer prepričan, da se bodo sobotni protesti v Ljubljani odvili mirno. "Tisti, ki so proti, imajo pravico izrazit svoje mnenje. Šel bom med obe skupini, ko bom končal obveznosti, če bodo še tam," je pravi župan.

Ljubljanski župan pravi, da razume, da je ljudi strah neznanega, a da ne moremo nekoga, ki je druge barve kože in las takoj označiti za posiljevalca. "Naj mi nekdo razloži, kako je lahko strah nekoga v primeru otrok, ki niso bili sprejeti v dijaški dom? Mi smo te otroke v Ljubljani pripravljeni sprejeti. Imamo že prostor za šest dijakov in v šolah že imamo 15 otrok staršev, ki bivajo v azilnem domu na Viču. To je že kar nekaj mesecev in nimamo nobenih težav. Strah naj nima zavezanih oči, naj ne verjamejo na besedo. Kajti te govorice pomagajo tem, ki iščejo poceni politične točke," še dodaja Janković.