V Hiši hospic bi lahko prve bolnike sprejeli v decembru

Hiša na Hradeckega cesti v Ljubljani že nekaj mesecev ne služi svojemu namenu. Težave s financiranjem, ki so se ponavljala praktično ves čas petletnega delovanja hiše, so Slovensko društvo hospic nazadnje pripeljale do odločitve, da prekine z nudenjem oskrbe umirajočim.

Čeprav so v društvu upali, da bodo s pristojnimi našli možnosti za sistemsko financiranje, ki bi jim omogočila še naprej izvajati dejavnost v hiši, so se stvari razpletle drugače. Slovensko društvo hospic pa je pred dnevi Mestni občini Ljubljana (Mol) kot lastnici predalo ključe hiše.

V prostorih bo zdaj najverjetneje deloval zavod Ljubhospic, ki ga je za opravljanje dejavnosti hospic ustanovila Lekarna Ljubljana, soglasje k njegovi ustanovitvi pa je podal tudi ljubljanski mestni svet. Pogovori potekajo, je potrdil direktor Lekarane Ljubljana in novoustanovljenega zavoda Marjan Sedej.

Še vedno so odprte vse možnosti bodočega razmerja, od oddaje v najem, kot morebitne prodaje objekta, so prejšnji teden pojasnili na javnem stanovanjskem skladu Mol in dodali, da ko bodo razrešena ta vprašanja, bo tudi jasno, kdaj bi lahko hiša sprejela prve bolnike.

Kot pravi Sedej, je njihova želja – in tudi vsi projekti ter aktivnosti tečejo tako –, da bi lahko prve oskrbovance v hišo sprejeli v decembru. V hiši je namreč še vedno del opreme in predmetov Slovenskega društva hospic, ki se je z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem dogovorilo, da jih lahko v hiši hranijo še do konca meseca.

Ob koncu meseca bodo tako lahko videli, kakšna je oprema v hiši, kaj bo potrebno dokupiti in postoriti, da bo hiša lahko funkcionirala. Sedej, ki si je hišo ogledal, pravi, da bo del opreme nedvomno treba dokupiti in da bo nedvomno treba tudi sanirati streho, na dolgi rok pa bi po njegovih namesto sedanje ravne morali postaviti pravo streho.

V zavodu Ljubhospic se pripravljajo na prevzem hiše

Medtem pa v zavodu Ljubhospic po njegovih besedah peljejo tudi druge aktivnosti; so v fazi konstituiranja sveta zavoda, ki bo kasneje deloval kot nadzorni in upravni organ ter bo na predlog direktorja sprejemal in potrjeval vse pravilnike in vsa poslovna dogajanja v hiši, od stroškovnega in poslovnega plana do kadrovskega plana, razvida del in nalog, je pojasnil Sedej.

Trenutno so v zaključni fazi sprejemanja informativnih prijav za delo in sodelovanje z Ljubhospicem. Razpis, s katerim vabijo k sodelovanju nove sodelavce, člane strokovnega tima in prostovoljce (zdravnike, socialnega delavca, diplomirane medicinske sestre, zdravstvene tehnike, negovalke, oskrbovalce in kandidate za prostovoljce) so v Delu objavili konec septembra.

Po načrtih bi bilo v hiši skupaj 17 zaposlenih, v prvi fazi šest ali sedem. Kot je v petek navedel Sedej, imajo že okrog 25 prijav vseh kvalifikacij in veseli ga, da je med prijavljenimi vsaj polovica že delovala v Slovenskem društvu hospic ali konkretno v Hiši hospic.

Bojazen o strokovnosti novega zavoda, ki so jo izrazili v društvu, s katerim se sicer o sodelovanju niso uspeli dogovoriti, se je tako izkazala za popolnoma odveč, je dejal Sedej. Zagotavlja, da bo raven storitev zelo visoka in tudi popolnoma primerljiva s tujimi standardi, ki so jih pridobili od londonskih hiš hospic.

Kako se bo hiša Hospic financirala?

Stroške delovanja hiše sicer ocenjujejo na slabega pol milijona letno. Predvideli so več virov financiranja, Lekarna Ljubljana s svojimi sredstvi pa bo tisti garant, da ne bo problemov, ki so nazadnje pripeljali do tega, da so hišo zaprli.

Sredstva bodo ob tem poskušali pridobivati tudi z različnimi dogodki, ki bi jih lahko tržili v smislu pomoči Ljubhospicu, donacijami in prostovoljnimi prispevki. Prijaviti se nameravajo na razpis ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za koncesijo, ki je bil napovedan za konec septembra oziroma kasneje za začetek oktobra.

Na razpis, priprava katerega je po zagotovilih ministrstva v zaključni fazi, bodo počakali tudi v Slovenskem društvu hospic, ki si je ogledalo nekaj novih možnih lokacij in, kot je v začetku meseca za STA pojasnila predsednica društva Renata J. Roban, bodo nato presodili, kaj je zanje najbolj ugodno.

Sicer pa društvo nadaljuje z drugimi programi. S programom spremljanja umirajočih in njihovih svojcev na domu so prisotni tudi drugje po državi. Nadaljnjemu delovanju društva pa bodo namenili sredstva, ki jih bodo zbrali z današnjo dražbo.

Društvo bo namreč 20. obletnico danes, na svetovni dan paliativne in hospic oskrbe, praznovalo z dobrodelno dražbo likovnih del na Ljubljanskem gradu. Likovna dela, ki bodo na dražbi, so društvu podarili številni priznani avtorji, med katere sodi tudi Jože Ciuha, ki je zadnje dni življenja preživel prav s prostovoljci hospica. Častni pokrovitelj dogodka je predsednik države Borut Pahor.