Proizvodnja, elektrotehnika, telekomunikacije, turizem in gostinstvo, gradbeništvo. Tem panogam, kot ugotavlja zadnja raziskava agencije Manpower, napovedujejo povišanje plač.
"Vidi se v gradbeništvu, tam je 12-odstotna rast plač, visoka je tudi v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, dobrih 10 odstotkov v transportu, medtem pa v pridelovalnih dejavnostih osem odstotkov bruto," pravi Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS.
So pa bile v gospodarstvu povprečne plače med poletjem nižje kot v javnem sektorju. Povprečna mesečna neto plača julija je bila pri zasebnih podjetjih za skoraj 300 evrov nižja kot v javnih, kažejo podatki statističnega urada.
Je pa dvig plač v zadnjem letu različen. Julija se je v zasebnem sektorju v primerjavi z lanskim letom povprečna mesečna plača dvignila za približno pet odstotkov, kar je več kot v javnem. "Je bila rast plač v zasebnem sektorju v zadnjem obdobju višja oziroma nazadnje je bila tako nizka razlika leta 2015. Tako da so leta, ko je rast plač v zasebnem sektorju višja od rasti plač v javnem, seveda pa prihajajo tudi leta, ko je to obratno," pojasnjuje Ivanc.
"V realnem sektorju je prepuščeno pogajanje, ali na dejavnosti ali na podjetniškem nivoju, in plače niso primerljive, ne da se primerjati," meni Mateja Gerečnik, izvršna sekretarka SKEI.
Najbolje so sicer plačani v financah, zavarovalništvu in energetiki, najnižje plače pa so v gostinstvu. "Iz realnega sektorja marsikdo išče zaposlitev v javnem sektorju, ker je bolj zanesljiva, ker dobi višjo plačo, ker mogoče časovno ni tako obremenjen," dodaja Gerečnikova.
In kje bodo v prihodnosti najbolj iskali delo pri zasebnikih? V IT-sektorju, bančništvu, financah, zavarovalništvu, strojništvu in v telekomunikacijah. Torej večinoma tam, kjer naj bi se plače zviševale.
KOMENTARJI (30)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.