V gore za vikend? Poskrbite, da bo vaša pot varna

Samo gorenjski policisti so letos obravnavali 11 gorskih nesreč. Dve v prvih dveh dnevih leta, vse ostale pa od zadnjega vikenda naprej. Pri prvih dveh nesrečah sta jo planinca na območju Valvasorja in planine Zajamnik odnesla relativno dobro – v prvem primeru je šlo za lažjo poškodbo noge, v drugem za zlom roke.

Stvari so se začele zapletati prejšnji vikend. V soboto se je pri alpinističnem vzponu na Vrtačo poškodoval moški, ki je bil pozitiven na covid-19. Istega dne je hrvaški planinec umrl na območju Kamniškega sedla, potem ko mu je na strmem pobočju v Bosovi grapi zdrsnilo in je zgrmel več kot 300 metrov v globino. V nedeljo so zatem umrli štirje gorniki. "Dva zaradi padca z Malega Triglava, še dva pa zaradi zdrsa na Komni," je povzel Bojan Kos s Policijske uprave (PU) Kranj, ki je sicer aktiven tudi pri Gorski policijski enoti. Še za enega planinca pa so bili pretekli vikend hribi usodni zaradi nenadnega obolenja.

V nedeljo se je na Španovem vrhu poškodovala še turna smučarka, na Jelenkamnu in Zelenici dva planinca, na območju Vitranca pa so se gorski reševalci odzvali na prijavo o težavah planinke zaradi slabe opreme. "Še pred prihodom reševalcev ji je s svojo opremo pomagal drug planinec, v dolino pa so jo pospremili tudi reševalci," je opisal Kos. 

V prvih šestnajstih dneh novega leta so gorski reševalci skupno posredovali že 34-krat.

Razmere v gorah so konkretno zimske, kljub temu da trenutno niso glavna nevarnost snežni plazovi 

Kot je opozoril Bojan Kos, je lahko podlaga na mnogih koncih poledenela, zelo različna pa je tudi struktura snega: "Že na isti gori se lahko na krajši razdalji izmenjajo tako led kot tudi mehek in trd sneg. Zato se neizkušeni težko prilagajajo razmeram in pravilno uporabljajo opremo."

Oprema je dostopna, večina jo ima, nesreče pa se zdaj dogajajo predvsem zaradi neizkušenosti in neznanja, kako jo uporabiti, ter zaradi nezmožnosti ocenjevanja razmer. "Samo za primer, gorniške dereze ne igrajo več svoje vloge, če se pod njimi nabere sneg (t. i. cokle). To se običajno zgodi pri hoji po južnem snegu, ki je vlažen, nesprijet in se 'lepi' na dno dereze. Ko gornik s sprijetim snegom pod derezo pride na trd sneg ali led, zdrsne," je pojasnil Kos. Špice derez so namreč prekrite s kepo sprijetega snega, kar preprečuje, da bi se zarile v podlago. Zato jih je treba sproti udarjati s cepinom in na ta način poskrbeti, da sneg zleti z njih, je še opozoril Kos in dodal, da derezice ali verige niso enakovredne gorniškim derezam. 

Previdni moramo biti na območjih z veliko napihanega snega in ko prečimo pobočja. "Nevarnost dvigajo še tema, zahajanje s poti, pomanjkljiva oprema ter slabo znanje in psihofizične zmožnosti posameznika," je izpostavil Kos.

Previdnost in visoka stopnja odgovornosti vsakega posameznika in skupin sta ključna 

Kos svetuje, da neizkušeni izberejo lažje in manj izpostavljene poti, lahko pa si zagotovijo pomoč planinskih in gorskih vodnikov: "Kdor bi šel rad na višje vrhove, tudi Triglav, in nima izkušenj – Slovenski planinski muzej v Mojstrani ponuja 'sprehod' v virtualni resničnosti za trideset slovenskih vrhov. Priporočljiva in zelo varna izkušnja pred dejanskim izpostavljanjem v gorah in na terenu."

Trenutne razmere v gorah

Po podatkih Agencije RS za okolje je nevarnost snežnih plazov večinoma majhna. Predvsem na mestih, ki so zaradi vetra spihana, pa je velika nevarnost zdrsa, opozarjajo predstavniki Centra za obveščanje RS z Uprave RS za zaščito in reševanje: "Snežna odeja je večinoma stabilna. Le na strmih, senčnih pobočjih visokogorja so ostale posamezne nepreobražene ali slabo preobražene klože, kjer lahko ob večji obremenitvi snežne odeje sprožite plaz kložastega snega."

Nadaljevalo se bo suho vreme. V senci je sneg trd ali suh, ponekod je še nekaj pršiča. Vetru izpostavljene lege so močno spihane, tudi do kopne podlage. V soboto bo v vzhodnih Karavankah ter deloma v Savinjskih Alpah pretežno oblačno, popoldne in zvečer bo lahko ponekod občasno naletaval sneg. Drugod bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Nekateri vrhovi bodo občasno tudi v oblakih. Nekoliko topleje bo, ničta izoterma se bo čez dan dvignila malo nad 1000 metrov nadmorske višine. Pihal bo zmeren severni veter, so sporočili s centra za obveščanje. 

V nedeljo bo v zahodnih Julijskih Alpah ter zahodnih Karavankah precej jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Nekateri vrhovi bodo občasno v oblakih. Ničta izoterma bo med 1100 in 1300 metrov nad morjem. Še bo pihal zmeren severni veter. "Snežne razmere bodo zaradi hladnega vremena ostale skoraj nespremenjene. Sneg bo ostal trd in pomrznjen, predvsem bo velika nevarnost zdrsa," so še enkrat opozorili s centra za obveščanje.