"Naredili smo protokole obravnave za okužene v ambulanti in za tiste, ki bi potrebovali hospitalizacijo," je povedala Logarjeva in dodala, da se bodo danes sestali tudi z NIJZ, da preverijo pripravljenost na nacionalnem nivoju.
Pojasnila je še, da obstajata dva podtipa okužb. Zahodnoafriški tip, kjer je smrtnost okuženih do enega odstotka, in centralno afriški tip, kjer je potek bolezni težji, umrljivost pa je okoli 10-odstotna. Ob tem Logarjeva sicer poudarja, da so to podatki za Afriko, kjer je zdravstvena oskrba drugačna kot pri nas, zato bi bila tudi smrtnost v Evropi najverjetneje nižja.
Potek bolezni je sicer podoben kot pri noricah, vendar z razliko, da se vsi izpuščaji pojavijo hkrati. Oseba pa je kužna, dokler ji ne odpadejo vse kraste, to je v dveh do štirih tednih od pojava prvih izpuščajev.
Za opičje koze sicer obstaja tudi cepivo, ki so ga v Slovenijo že dobavili leta 2022, ko so v Evropi beležili porast okužb. Logarjeva cepljenje sedaj priporoča tistim, ki bi potovali na območja, kjer je virusa več. Cepivo je sicer podobno cepivu za norice, zato Svetovna zdravstvena organizacija predvideva, da so osebe zaščitene tudi proti črnim kozam oziroma vsaj proti težjemu poteku.
Kakšni so simptomi?
Virus opičjih koz se na ljudi lahko prenese ob stiku z okuženo živaljo (največkrat prek glodavcev ali primatov) ali okuženim človekom, pa tudi s človeškimi telesnimi tekočinami, ki vsebujejo virus. Prenos med ljudmi je lahko tudi kapljičen. Okužba se širi med osebami, ki so med seboj v tesnem stiku, piše na strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Simptomi so zvišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah, otekle bezgavke, mrzlica in izčrpanost. Običajno se v do štirih dneh razvije tudi izpuščaj. Ta se pogosto začne na obrazu, nato pa se razširi na druge dele telesa, vključno z genitalijami. Pri nedavno odkritih potrjenih primerih poročajo o pojavu izpuščajev na področju genitalij. Izpuščaj gre skozi različne faze in je podoben noricam ali sifilisu, preden se končno oblikuje krasta, ki pozneje odpade. Inkubacijska doba bolezni je običajno šest do 16 dni, lahko pa tudi do 21 dni. Ko krasta odpade, oseba ni več kužna, pojasnjujejo na NIJZ.
Oseba je sicer kužna že dan pred pojavom vročine, je pojasnila Logarjeva.
Večina zbolelih sicer ozdravi v nekaj tednih, tveganje za težji potek bolezni pa je večje pri majhnih otrocih, nosečnicah in imunsko oslabljenih osebah. Smrtnost pri zahodnoafriškem sevu, ki je bil doslej odkrit v primerih, o katerih so poročali v Evropi, je manj kot en odstotek.
Javnozdravstvena kriza globalnih razsežnosti
WHO je opozorila, da bi se opičje koze prvič po letu 2022 lahko znova razširile po svetu in postale tveganje v več državah. Kot je povedal generalni direktor organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus, je WHO pri razglasitvi krize upoštevala priporočilo neodvisnih strokovnjakov.
Razglasitev javnozdravstvene krize sicer nima konkretnih posledic. Njen namen je opozoriti pristojne oblasti po vsem svetu in jih pozvati k pripravi na morebitne izbruhe.
Švedska agencija za javno zdravje je v četrtek sicer sporočila, da so v tej članici EU potrdili prvi primer okužbe z novo različico opičjih koz oziroma mpox zunaj Afrike. Okužbo so diagnosticirali osebi, ki je poiskala zdravstveno oskrbo v Stockholmu, so dodali.
KOMENTARJI (319)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.