V DZ predlog sklepa o nedopustnosti referenduma o noveli ZNB

V preteklem tednu sta namreč v DZ romali dve pobudi za razpis referenduma o nedavno sprejeti noveli zakona o nalezljivih boleznih. Ta strožje kot doslej omejuje vlado pri vseh tistih ukrepih, ki bi lahko posegali v osnovne pravice posameznika. DZ se bo sprva seznanjal z morebitnimi vladnimi epidemičnimi ukrepi, pri podaljševanju ukrepov nad 30, 60 ali 90 dni pa bo o njih tudi glasoval.

Referendumska zakonodaja pa določa, da če se pobuda nanaša na zakon, ki po ustavi ne more biti predmet referendumskega odločanja, DZ v 14 dneh po vložitvi pobude sprejme sklep, s katerim ugotovi, da referenduma ni dopustno razpisati, in ga objavi v uradnem listu. V sklepu se navedejo razlogi, zaradi katerih referenduma ni dopustno razpisati.

Tak predlog sklepa so zdaj pripravili predlagatelji novele, podpise pod predlog so prispevali v poslanskih skupinah Gibanje Svoboda, SD in Levica.

Kot pojasnjujejo v predlogu sklepa, novela zakona o nalezljivih boleznih odpravlja neustavnost, ki jo je junija lani ugotovilo ustavno sodišče. To je namreč ugotovilo, da je del zakona v delu, ki pooblašča vlado, da prepove oziroma omeji gibanje in zbiranje, v neskladju z ustavo. Posledično so bili neustavni tudi epidemiološki vladni odloki v delu, v katerem so bili sprejeti na tej podlagi. Ustavno sodišče je zato DZ naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh mesecih, česar pa DZ za zdaj še ni storil.

To so sicer poskušali storiti s predlogom novele, pri oblikovanju glavnih rešitev pa je zakonodajalec sledil predvsem načelu sorazmernosti, kar pomeni, da zakon ne posega prekomerno v pravice posameznika in da se za varstvo prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi sprejemajo sorazmerni ukrepi glede na oceno tveganja, navajajo predlagatelji sklepa.

O predlogu sklepa lahko DZ glasuje do naslednjega tedna

Menijo tudi, da rešitve sledijo načelu delitve oblasti, saj iz odločb ustavnega sodišča izhaja, da je zakonodajalec z dosedanjo ureditvijo dajal izvršilni veji preširoko polje proste presoje pri odločanju o posameznih ukrepih. Kot ob tem poudarjajo, novela uvaja tudi poseben način parlamentarnega nadzora nad ukrepi. Prav tako je zakonodajalec sledil načelu zakonitosti, ki terja, da morajo biti zakoni skladni z ustavo, podzakonski akti, ki jih za izvajanje ukrepov iz 39. člena sprejema vlada, pa morajo imeti zakonsko podlago.

Ob tem še opozarjajo, da referendum ne sme pomeniti odločanja o tem, ali naj se protiustavno stanje, ki ga je ugotovilo ustavno sodišče, še nadaljuje. "Če je namreč cilj in namen zakona odprava protiustavnosti, potem pomeni razpis zakonodajnega referenduma podaljševanje že obstoječega protiustavnega stanja," navajajo.

DZ ima tako zdaj do naslednjega tedna čas, da glasuje o predlogu sklepa o nedopustnosti zakonodajnega referenduma.

Če bo DZ tak sklep potrdil, lahko nato pobudnik referenduma v petnajstih dneh od objave sklepa v uradnem listu zahteva, da ustavno sodišče preizkusi ustavnost tega sklepa. Ustavno sodišče o zahtevi odloči v tridesetih dneh.