Pavšič: Leta 2020 je zaradi ukrepov te vlade življenje izgubilo za avtobus ljudi na dan

V državnem zboru so na odprti seji obravnavali vmesni poročili parlamentarne preiskovalne komisije o zagotavljanju zaščitne opreme ter ukrepih institucij in nosilcev javnih funkcij za zajezitev širjenja bolezni covid-19 ter preiskovalne komisije, ki na zahtevo opozicije preiskuje vladne ukrepe, povezane z epidemijo covida-19. 

Izjavo o obravnavi vmesnega poročila preiskovalne komisije DZ je podal poslanec LMŠ Robert Pavšič, ki je dejal, da je poročilo zelo težko strniti v eno samo sporočilo. Kljub temu je izpostavil, da smo v Sloveniji konec leta 2020 izgubili za avtobus ljudi na dan, in kot razlog navedel neustrezne ukrepe trenutne vlade. "In to je tisto, kar je najbolj skrb vzbujajoče in katastrofalno," je dejal. 

"Vladi ni šlo za življenja ljudi, ampak za to, da so bogatele njene elite, ki so epidemijo izkoriščale za poslovne odločitve. Evri so postali vredni več od življenj ljudi," je dejal. Povedal je še, da je zadeva zelo čustvena, in izpostavil, da sta za vsakim od teh 3600 ljudi ime in priimek, pa tudi prijatelji in znanci. "Lahko bi preprečili marsikatero od teh povsem nepotrebnih smrti," je prepričan.

'Vlada se ni pripravila na drugi val'

Na vprašanje, kaj je bila največja napaka vlade, je Pavšič odgovoril, da gre za skupek več dejavnikov. "Ni se pripravila na drugi val," je navedel in pojasnil, da so strokovnjaki že sredi poletja, ko so priletela letala, opozarjali, da se kazalniki slabšajo in kažejo na drugi val. "A čez poletje se ni naredilo nič. V tem je problem," je dodal. 

Po njegovih besedah se je začela vlada obračati šele septembra, ko se je začela strma rast okužb. "Epidemija je bila potem razglašena šele konec oktobra. Drugi val pa je bil mnogo bolj brutalen kot prvi," je povedal. Postregel je še z evropskimi podatki glede spopadanja z epidemijo in dejal, da smo bili druga najslabša država, takoj za Rusijo. Kot pravi, to kaže na neuspeh vlade pri izpeljavi zadeve. 

Predsednica komisije Suzana Lep Šimenko (SDS) pa je uvodoma na seji pojasnila, da je komisija delo razdelila na dva dela. V prvem delu, na katerega se nanaša vmesno poročilo, so preiskovali obdobje pred prvo razglasitvijo epidemije covida-19 12. marca 2020. Med drugim je poudarila, da si prejšnji predsednik vlade Marjan Šarec ni prebral državnega načrta zaščite in reševanja ob pojavu epidemije, s tem pa je po oceni komisije opustil dolžno skrbnost. Prejšnja vlada je po oceni komisije, ki jo je predstavila Lep Šimenkova, neučinkovita pri zagotavljanju zadostnih zalog zaščitne opreme, kar je vodilo v slabše obvladovanje epidemije covida-19.

S tem se je strinjala tudi Karmen Furman (SDS), ki je izrazila prepričanje, da brez centralizacije nabave, ki jo je izvedla vlada Janeza Janše, Slovenija ne bi bila zmožna zagotoviti zadostne zaščite opreme za obvladovanje epidemije. Dušan Verbič (Konkretno) je dodal, da je prejšnja vlada oz. ministrstvo za zdravje zavlačevalo pri sprejemanju ukrepov za zaščito pred epidemijo covida-19. Tadeja Šuštar Zalar (NSi) je izpostavila, da je prejšnja vlada 13. februarja 2020 Kitajski odpremila pomoč v višini 1,2 milijona zaščitnih mask, kljub temu, da je bilo takrat že zaznati težave s pomanjkanjem zaščitnih mask. 

Odklonilno mnenje k vmesnemu poročilu je podal tudi Franc Trček (SD), ki je v današnji razpravi izrazil nasprotovanje osnutku vmesnega poročila. Kot je povedal, je pri prejšnji vladi Marjana Šarca sicer mogoče najti "neke nerodnosti" pri obvladovanju epidemije covida-19, vlada Janeza Janše pa je "zgodbo radikalno zavozila". Nasprotovanje vmesnemu poročilu so napovedali tudi v Levici. DZ bo o bistvenih ugotovitvah in o dopolnilu poslanske skupine LMŠ o možnosti vpogleda javnosti v zbrano dokumentacijo preiskovalne komisije odločal v sredo.