Burno v parlamentu in pred njim: 'Grozi nam enoumje in informacijska blokada po Orbanovem tipu'

Člani odbora DZ za kulturo so na zahtevo opozicije razpravljali o medijski zakonodaji, ki med drugim prinaša drastično zmanjšanje sredstev za RTV Slovenija, vladno kadrovanje nadzornikov Slovenske tiskovne agencije ter novo mesečno dajatev za kabelsko TV, namenjeno novemu 25-milijonskemu skladu, od koder bi kulturni minister denar delil televizijam posebnega pomena. 

A zapletlo se je že na začetku seje, ker predsednica ni želela povabiti aktualnega direktorja NOVE 24TV, ki jo je pred vstopom v vlado vodil minister Aleš Hojs, in Bojana Požarja, ki ju je predlagala SDS. 

"Grozi nam enoumje in informacijska blokada po Orbanovem tipu in tega nikakor ne bomo dovolili," je bila jasna Violeta Tomič iz Levice. Marko Koprivc iz SD pa je dejal, da spremembe zakonodaje pomenijo "ukinitev oziroma uničenje neodvisnih medijev v Sloveniji". "Formalne ustavne parlamentarne demokracije se delijo na tiste, kjer so mediji neke vrste četrta veja oblasti in naše kritično ogledalo, in tiste manjšinske, kjer gre za državne medije enoumja, ki malikujejo trenutne oblastnike," je dodal Franc Trček. 

Da gre za nujne spremembe v načinu financiranja, je medtem poudaril minister Vasko Simoniti, ideje pa, da sploh niso nove. Obenem je zanikal vladne težnje po medijski kontroli. Ministrstvo je sicer po pritiskih iz lastnih koalicijskih vrst rok javne obravnave za medijski trojček podaljšalo do 5. septembra. 

Generalni direktor Radiotelevizije Slovenija Igor Kadunc je medtem poudaril, da bodo imeli zaradi sprememb približno četrtino sredstev manj. Z manj kot zdaj pa se ne da delati, je zatrdil. Proračunski vir za javno službo Slovenske tiskovne agencije po veljavni ureditvi je večje jamstvo za njeno avtonomijo kot pa predlagano sodelovanje STA pri deliti RTV-prispevka, pa je dejal direktor STA Bojan Veselinovič.

Novinarji pred parlamentom na 'shodu za medije' 

Nekaj sto novinarjev in medijskih delavcev je pred stavbo državnega zbora medtem z nagovori, transparenti in vzkliki pozivalo k neodvisnosti in svobodi slovenskih medijev. Zbrane na ljubljanskem Trgu republike so v polurnem shodu nagovorili predstavniki Društva novinarjev Slovenije ter novinarjev in medijskih delavcev Radiotelevizije Slovenija (RTVS), Slovenske tiskovne agencije (STA), časopisnih hiš in novinarskih sindikatov. Po njihovi enotni oceni predlagane zakonske rešitve postavljajo pod vprašaj preživetje in neodvisnost javnih medijev in medijskega prostora nasploh.

"V prvi vrsti gre za to, za kaj in za koga se postavimo, in na kaj stavimo. To mora biti neodvisno novinarstvo, ki se ne da, ne preda, sploh pa ne proda. Temu moramo ostati zavezani," je dejala Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije. 

"V zadnjih 10 letih, je Slovenija zamenjala šest vlad. Kar pomeni, da bi naša družba verjetno zamenjala celotno vodstvo v povprečju na leto in pol. Kar po našem mnenju absolutno onemogoča kakšne dolgoročne stabilne projekte," je načrtovane spremembe opisala Mojca Zorko, urednica notranjepolitične redakcije STA. 

Največ kritik so govorci namenili predlogu ministrstva za kulturo za razdelitev RTV-prispevka, ter predlogu za spremembo načina imenovanja nadzornikov STA, ki naj bi se z DZ prenesel na vsakokratno vlado."Gre za nek kolač vladajoče koalicije, predvsem SDS tukaj vidi denar, ki ga želi prerazporediti, da bi padel v žepe pravih medijev. Ne tistih, ki niso po njihovem okusu in kritično poročajo o delu te vlade in pa politiki nasploh," je dejal Primož Cirman, novinar portala Necenzurirano. 

Rok javne obravnave za medijski trojček podaljšan do 5. septembra

Rok javne obravnave za predloge novel treh medijskih zakonov je ministrstvo za kulturo podaljšalo do 5. septembra. Prvotni rok za javno obravnavo je namreč naletel na številne kritike, tudi znotraj koalicijskih vrst. 

Da naj zagotovi dovolj časa za poglobljeno javno razpravo o predlogih novel medijskih zakonov, je danes na Twitterju slovensko vlado pozvala tudi komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović. Da bodo rok javne obravnave podaljšali, je bilo sicer jasno že pred tem."Predlagane reforme so obsežne in zahtevajo, da se sliši in upošteva vidike novinarskih združenj, medijev in civilne družbe v Sloveniji," je še zapisala komisarka.