V Sloveniji naj bi končno dobili zakon, ki bo urejal, kdo in kdaj lahko uporablja protokolarne objekte in tako preprečil ugibanja, ki so se pojavila decembra lani, ko so nekateri obtožili takrat še kandidata za predsednika države Janeza Drnovška, da na Brdu uporablja nekdanjo Titovo brunarico v zasebne namene in s tem zlorablja svoj položaj.
Skupina poslancev s prvopodpisanim Andrejem Vizjakom iz socialdemokratske stranke meni, da je na področju uporabe protokolarnih objektov pravna praznina, ki omogoča zlorabe. Zato so oblikovali predlog zakona o uporabi teh objektov. Edini predpis, ki sedaj ureja to področje, je Sklep o določitvi protokolarnih objektov, ki pa predvideva le, kateri objekti so protokolarni in za katere namene se uporabljajo, vendar še to ne natančno. Zakon bi zato podrobneje uredil, kdaj se ti objekti uporabljajo, poleg tega pa še, kdo jih lahko uporablja in pod kakšnimi pogoji.
Glede na predlog zakona bi bil krog uporabnikov širok:
- predsedniki države, državnega zbora, vlade in državnega sveta,
- predsedniki ustavnega, vrhovnega in računskega sodišča,
- varuh človekovih pravic,
- predsedniki delovnih teles državnega zbora,
- vlada,
- minister za zunanje zadeve in
- soprog ali soproga predsednika države, če organizira protokolarni dogodek.
Vsi našteti bi lahko tudi zasebno bivali v protokolarnih objektih, vendar le, če bi bilo to v neposredni povezavi s protokolarnim dogodkom, in le dvanajst ur pred in po dogodku. Stroške zasebnega bivanja bi kril vsak posameznik zase. Ceno bi določil Javni gospodarski zavod za protokolarne storitve, primerljiva pa bi morala biti s komercialno ponudbo v objektih primerljive kategorije.
Protokolarne objekte bi lahko uporabljali ob mednarodnih obiskih najvišjih državnikov, predsednikov ustavnih, vrhovnih in računskih sodišč ter varuha človekovih pravic, ostali pa bi isti kot zdaj: vila Podrožnik, vila Tartini, vila Bled, vila Zlatorog, grad Strmol, grad Snežnik, hotel Kokra in restavracija Zois.
Za njihovo vzdrževanje in upravljanje bi tako kot zdaj skrbela vlada. Sprejetje zakona naj tudi ne bi imelo posledic za državni proračun, saj ne predvideva dodatnih finančnih obremenitev.
Se obeta politični nadzor nad policijo?
Vlada želi s spremembami in dopolnitvami zakona med drugim okrepiti pravno podlago za nadzor nad zakonitostjo dela policije, v pritožbenem postopku zoper delo policije zagotoviti večjo objektivnost pritožbenega postopka ter policistom razširiti njihova pooblastila tudi na področje ukrepanja v primeru družinskega nasilja.
Polemična razprava se je razvila okrog dopolnila SDS, s katerim bi odpravili predvideno obliko dodatnega nadzora nad delom policije, ki bi ga opravljali uslužbenci ministrstva, katerim bi podelili policijska pooblastila; dopolnilu SDS vlada in koalicijske stranke nasprotujejo.
