
Mandat za slovenske pogajalce z EU je vlada dorekla že minuli teden, zdaj pa mora po predpisani proceduri zeleno luč prižgati še odbor za zunanjo politiko.
Vsebina pogajalskega mandata ni javna, saj Slovenija nasprotni strani noče razkriti svoje strategije. Tako je jasno zgolj to, da je slovenskim pogajalcem, ki jih vodi minister za evropske zadeve Janez Potočnik, naloženo, naj pogajanja nadaljujejo po zastavljenih parametrih, katerih cilj je zagotoviti čim boljše finančne pogoje slovenskega vstopa v EU, ter posebno pozornost posvetijo vprašanjem neposrednih plačil v kmetijstvu in razvoja podeželja. Do katere meje bo smela ekipa na pogajanjih popustiti, da bo rezultat za Ljubljano še zadovoljiv, pa ni znano.

Ob financah, ki si jih bo Slovenija uspela izboriti za posamezna področja, bo kot osrednje merilo uspešnosti najbrž štela sklepna računica slovenskih prispevkov v proračun EU na eni in prejemkov iz evropske denarnice na drugi strani.
V skladu s stališčem EU nobena novinka ob vstopu v EU ne bo v slabšem položaju kot leto dni pred vstopom, kar pomeni, da bi morali biti neto prejemki iz skupnega proračuna prvo leto članstva v 2004 vsaj tolikšni kot vsota predpristopne pomoči, prejete v 2003. Tu pa prihaja do večjega razkoraka med evropsko in slovensko stranjo. V Bruslju namreč ocenjujejo, da bo predpristopna pomoč za Slovenijo v 2003 dosegla vrednost okrog 45 milijonov, medtem ko je slovenski premier Janez Drnovšek minuli teden novinarjem povedal, da bo ta po slovenskih izračunih vredna 88 milijonov evrov.
Minister Rop v Bruslju

Države kandidatke za članstvo, tudi Slovenija, so včeraj opozorile Evropsko unijo, da vstop v povezavo ne sme ogroziti njihovega finančnega položaja. Vstop v unijo ne sme ogroziti prizadevanj novih članic za izpolnitev Maastrichtskih kriterijev za vključitev v evroobmočje in ne sme poslabšati stanja v nacionalnih proračunih, so finančni ministri kandidatk opozorili svoje kolege iz petnajsterice na skupnem srečanju v torek popoldne v Bruslju.
Ponudba EU za sklepno, finančno fazo pristopnih pogajanj z desetimi kandidatkami za vstop v letu 2004 je v tem smislu namreč nerealistična, zato jo je treba prilagoditi konkretnim potrebam držav, so poudarili ministri iz prihodnjih članic, med njimi tudi slovenski finančni minister Tone Rop.