V DZ-ju napovedana podpora referendumu o Jeku 2, glasijo se pozivi k transparentnosti

Resolucija bo po predlogu, o katerem bodo poslanske skupine predstavile le stališča, razprava pa ni predvidena, med drugim določila energetsko mešanico jedrske energije in obnovljivih virov energije ter podprla izgradnjo novih jedrskih elektrarn, če bo to ekonomsko smotrno, tehnično izvedljivo in koristno za okolje. Pri tem naj bi bila zagotovljena dialog z vsemi deležniki glede rabe jedrske energije in civilni nadzor nad investicijami.

Na resolucijo bi se po prvotnem predlogu sklicevalo tudi referendumsko vprašanje, a so ga predlagatelji pred obravnavo na pristojnem odboru DZ spremenili, tako da se po novem glasi: "Ali podpirate izvedbo projekta Jek 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilnost oskrbe z električno energijo?" Glede na napovedi predlagateljev bo referendum 24. novembra.

Referendum je bil glede na napovedi iz koalicije sprva predviden bližje obdobju 2027–2028, ko naj bi bila sprejeta investicijska odločitev. A je opozicijska SDS pohitela in v začetku leta vložila predlog za razpis referenduma. Po dogovoru parlamentarnih strank so ga umaknili in stranke z izjemo Levice so ga nato vložile skupaj.

Predlog, da bi referendum izvedli že letos, deli javnost. Predstavniki gospodarstva, večji del politike, del jedrske stroke, tudi predstavniki študentov ljubljanskih fakultet za strojništvo, elektrotehniko in gradbeništvo so za čimprejšnjo odločitev za projekt, saj da bo Jek 2 zanesljiv, stabilen, nizkoogljičen vir elektrike, s katerim da bo država manj odvisna od uvoza energije in razmer v tujini. Proti hitenju z odločitvijo pa so med drugim vrsta nevladnih organizacij, Mladi za podnebno pravičnost, del političnih strank in del jedrske stroke, saj da je premalo znanega o projektu, ki da lahko ogrozi finančno stabilnost države, poleg tega pa tudi ni razprave o možnosti, da bi v prihodnje vsa proizvodnja elektrike temeljila na obnovljivih virih.

Družba Gen energija je v torek predstavila interno oceno investicijske vrednosti brez stroškov financiranja, ki bi se, odvisno od velikosti reaktorja (izhodišče za izračune je bil reaktor med 1000 in 1650 megavati moči), gibala med 9,3 in 15,4 milijarde evrov. Povprečno stroškovno ceno za 80 let delovanja ob vključenih stroških financiranja ocenjujejo na 66 do 81 evrov za megavatno uro.

V DZ napovedana široka podpora referendumu o Jeku 2

"Ker gre za 100-letni projekt, nas v poslanski skupini SDS veseli, da je na strokovni in na politični ravni velika podpora referendumu in razpravam o Jeku 2 in obnovljivih virih energije (OVE)," je v imenu predlagateljev dejal Tomaž Lisec (SDS) in kot razlog za predlog navedel, da je referendum najvišja oblika izražanja demokracije.

Slovenija bo imela ob tem, da je načrtovano zaprtje Termoelektrarne Šoštanj, da sončna in vetrna energija ne bosta pokrili vseh potreb po elektriki ter da se napoveduje še veliko večja potreba po elektriki, v prihodnjih desetletjih veliko težav, če ne bo poskrbela za "stabilen, varen, stalen in zelen način pridobivanja električne energije, kar jedrska energija plus obnovljivi viri nesporno so", je dejal Lisec.

Predlagajo referendumsko vprašanje: "Ali podpirate izvedbo projekta Jek 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo?"

Volivci se bodo na referendumu izrekli o strateškem vprašanju, je prav tako v imenu predlagateljev dodala Nataša Avšič Bogovič (Svoboda) in dodala, da lahko mešanica jedrske energije in OVE zagotovi "samooskrbo, zanesljivo dobavo električne energije, cenovno vzdržnost in podnebno nevtralnost, kar je ključno za konkurenčnost slovenskega gospodarstva in dostopnost energije za državljane".

Strinja se z mnenji, da trenutno ni dovolj relevantnih informacij, da bi se o tem vprašanju informirano odločali, pričakuje pa, da jih bodo pristojni v pol leta do predvidene izvedbe referenduma predstavili.

"Slovenija stoji pred odločitvijo o energetski prihodnosti," je v imenu vlade dejal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, zadolžen za nacionalni jedrski program, Danijel Levičar in dodal, da gre za strateško vprašanje, kako se umakniti od rabe fosilnih goriv in hkrati ohraniti visoko stopnjo zanesljivosti oskrbe po dostopnih cenah.

Zatrdil je, da energetska mešanica jedrske energije in OVE preverjeno zagotavlja stabilnost in zanesljivost sistema s proizvodnjo zadostnih količin nizkoogljične električne energije, pa tudi, da bodo dostopne vse potrebne informacije o projektu. "Državljanom bodo na voljo specifični podatki projekta, od ekonomskih parametrov do odgovorov na varnostna tveganja in odlaganje radioaktivnih odpadkov. Referendum bo v primeru pozitivnega izida dal legitimiteto za nadaljevanje pripravljalnih aktivnosti do končne investicijske odločitve," je povedal Levičar.

Tamara Vonta (Svoboda) je dejala, da mora biti odločitev o oblikovanju energetskega koncepta Slovenije odvisna tudi od volje ljudstva, je pa pri tem pomembno, da je na voljo čim več informacij. Ocenila, je, da je preglednost zagotovljena, med drugim z objavami delovne skupine za Jek 2 in javnim komuniciranjem investitorja, Gen energije. S skupnim oblikovanjem referendumskega vprašanja so dali pomembno sporočilo, da je Jek 2 strateški projekt države, ki presega stranke, eno vlado in en politični mandat, je navedla premierjeve besede.

Zvonko Černač (SDS) je povedal, da bi bilo neodgovorno, da bi se zanašali samo na nestabilne vire energije, kot sta sonce in veter, saj bi bili primorani v nakup elektrike na mednarodnih trgih, kar lahko pomeni tveganje za stabilnost oskrbe, predvsem pa cenovno tveganje. Pričakuje, da bo do referenduma, ki bo predvidoma pozno jeseni, javnost podrobno seznanjena z vsemi informacijami glede projekta. V luči očitkov, da bo referendum prezgodaj, je navedel primer iz Avstrije, kjer so v 70. letih prejšnjega stoletja referendum glede rabe jedrske energije izvedli tik pred zagonom že zgrajene jedrske elektrarne, resolucija je bila s tesno večino zavrnjena, elektrarna pa je sedaj "spomenik neodgovornim odločitvam".

Jožef Horvat (NSi) je ocenil, da so pred zgodovinsko odločitvijo. Namen referenduma je, da se preveri volja volivcev in se omogoči čim širši konsenz na področju oskrbe z elektriko in prehoda v nizkoogljično družbo. Slednje bo brez jedrske energije praktično nemogoče, je dejal in dodal, da na to kaže stanje denimo v Nemčiji, ki da je sprejela napačne odločitve glede virov energije. "Odločno moramo narediti konec zelenemu aktivizmu. Potrebujemo razumen zeleni prehod, da ljudi ne bomo pahnili v revščino in uničili našega gospodarstva in našega evropskega načina življenja," je povedal.

Predrag Baković (SD) je dejal, da v Sloveniji nujno potrebujemo zanesljiv in močan vir električne energije, ki ima hkrati minimalni vpliv na okolje. Jek 2 bi v kombinaciji z obnovljivimi viri omogočil boljšo raven energetske samozadostnosti in energetske varnosti ter zmanjšal potencial energetske revščine gospodinjstev. Z referendumom bodo lahko državljani uradno izrazili svojo voljo o tem, ali naj Slovenija ostane zelena in okolju prijazna, je menil.

Milan Jakopovič (Levica) je menil, da gre pri predlogu za referendum za "nepotrebno in potencialno škodljivo hitenje, katerega namen je izkoristiti trenutno visoko javnomnenjsko podporo gradnji drugega bloka jedrske elektrarne zato, da se od ljudstva izsili bianco menico za projekt, za katerega vse več strokovnjakov opozarja, da je lahko finančno poguben za državo". Poudaril je, da ni neodvisnih analiz, ki bi potrjevale smotrnost projekta. Vsi strateški dokumenti govorijo o tem, da se mora država odločiti med dvema konceptoma energetskega modela – s 100 odstotki OVE ali z mešanico OVE in jedrske energije – a predlog za referendum OVE ne omenja, je opozoril in ocenil, da je vprašanje izrazito sugestivno.

Mladi za podnebno pravičnost ponovno pozvali k transparentnosti

"Če pogledamo zadnjih pet mesecev dogajanja, jasno vidimo, kdo je na kateri strani, kdo 'forsira' projekt zaradi lastnih interesov ter kdo želi strokovno in transparentno vodenje projekta," je v današnji izjavi za javnost izpostavila Klara Prem Cerar iz Mladih za podnebno pravičnost.

V gibanju so, kot je spomnila, že pred časom pripravili svoj predlog vprašanja, ki sta ga podprla tako predsednica republike kot ministrstvo za podnebje, okolje in energijo ter je skladen s predlogi zakonodajno-pravne službe.

Ta se glasi: Ali ste za to, da investitor in pristojne državne ustanove pospešijo pripravo in pridobitev tehničnih, ekonomskih, okoljskih, družbenih in prostorskih analiz in informacij, ki bodo podlaga za končno strokovno, transparentno in informirano odločitev o Jek 2 na drugem referendumu in pri pridobivanju katerih bo zagotovljen celovit civilni nadzor.

Upajo, da bodo poslanci njihovo vprašanje podprli. V zadnjih mesecih so se, kot je ponovila Prem Cerarova, na njihovo stran z jasno podporo ali opozarjanjem na podobne probleme postavili ministrstvo za okolje, zakonodajno-pravna služba DZ, predsednica republike, naklonjenih jim je tudi vedno več poslancev.

"Na drugi strani pa imamo še zmeraj večino poslank in poslancev vlade, vlado, predstavnike državnega sveta in kapital, materializiran v Gospodarski zbornici Slovenije, ki brezkompromisno podpirajo projekt brez upoštevanja kakršnih koli predlogov civilne družbe, ministrstva ali predsednice republike," je bila kritična aktivistka.

Družba Gen energija je sicer v torek predstavila interno oceno investicijske vrednosti brez stroškov financiranja, ki bi se, odvisno od velikosti reaktorja (izhodišče za izračune je bil reaktor med 1000 in 1650 megavati moči), gibala med 9,3 in 15,4 milijarde evrov.

Kot je dejal Primož Ribarič iz Mladih za podnebno pravičnost, se do konkretnih številk ne morejo opredeljevati, saj investitor po njihovem mnenju ni predstavil bistvenih vhodnih podatkov, tudi ne postopka samega izračuna in izračuna ostalih stroškov. "Upamo, da bo to storil v prihodnje, saj je to predpogoj za kakršno koli strokovno diskusijo," je dejal.

"Ključno je, da so prebivalke in prebivalci Slovenije že pri prvih javnih predstavitvah seznanjeni z verodostojnimi, strokovnimi in točnimi informacijami," je pozval. Med drugim menijo, da morajo biti analize, ki jih je naročil investitor, javnosti predstavljene šele po izvedbi neodvisnega strokovnega pregleda s strani za to usposobljene inštitucije.

Poleg predloga za razpis posvetovalnega referenduma o zagotavljanju oskrbe z elektriko z Jekom 2 in drugimi nizkoogljičnimi viri bodo poslanci danes predstavili tudi stališča o resoluciji o dolgoročni rabi jedrske energije v Sloveniji. Glasovanje bo v četrtek.

"Če želijo zagotoviti transparenten, strokoven proces odločanja o jedrski elektrarni, njegovo pravično in trajnostno obratovanje ter ekonomsko rentabilnost, naj že danes sprejmejo naše predloge," so poslance pozvali v gibanju Mladi za podnebno pravičnost.

Podnebni svet za spremembo časovnice referenduma o Jeku 2

Kot so v svojem stališču zapisali člani sveta, bi se morali namesto o Jeku 2 argumentirano odločati o strukturi nacionalne energetske mešanice. Ekonomski model Jeka 2 ni jasen, ker ni ustrezno razdelana celotna ekonomsko-finančna shema gradnje in delovanja. Prav tako ni jasno, kdo bo porok za investicijo in pod kakšnimi pogoji. Posledično ni jasno, kakšna naj bi bila pričakovana proizvodna tržna cena energije na megavatno uro, so stališče v današnjem sporočilu za javnost povzeli na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Poslance so v svetu pozvali, naj preložijo odločanje o resoluciji o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije in spremenijo časovnico referenduma o projektu Jeka 2 do takrat, ko bo na voljo dovolj podatkov za sprejetje odločitve.

"Letošnji referendum, če je sploh potreben, naj bo namenjen odločanju o uporabi jedrske energije v Sloveniji. Za optimalno in dolgoročno vzdržno porabo močno omejenih javnih sredstev za naložbe v razogljičenje so ključne dodatne informacije in strokovne podlage o projektu Jek 2 in njegovi ekonomiki," so izpostavili.

Druga tema torkove seje je bilo oblikovanje podnebnih ukrepov v prometu. O tem so člani sveta razpravljali z državnim sekretarjem na ministrstvu za infrastrukturo Andrejem Rajhom, vodjo sektorja za cestni promet na infrastrukturnem ministrstvu Tanjo Kocjančič, državno sekretarko na okoljskem ministrstvu Tino Seršen in generalnim direktorjem direktorata za prometno politiko na tem ministrstvu Darkom Trajanovim.

V razpravi so predstavili poglede na uresničevanje podnebnih ciljev v prometnem sektorju, ki v Sloveniji po navedbah ministrstva predstavlja poseben izziv, saj prinaša velik delež emisij, zlasti v osebnem prometu.

Strinjali so se, da so potrebni tako kratkoročni kot dolgoročni ukrepi, ki bodo obenem zmanjšali emisije in onesnaževanje ter povečali pretočnost slovenskih cest in varnost vseh udeležencev v prometu. Zavzeli so se za nadaljnje sodelovanje deležnikov in resorjev, saj je treba pri oblikovanju prometnih politik upoštevati številne vidike.

Podnebni svet je po navedbah okoljskega ministrstva neodvisno znanstveno posvetovalno telo vlade za podnebno politiko. Delovanje članov sveta s šestletnim mandatom obsega znanstveno svetovanje v obliki strokovnih mnenj in priporočil o že uveljavljenih in predlaganih ukrepih podnebne politike.