Avtorji predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) so v družbi skupine podpornikov in predsednice Srebrne niti – združenja za dostojno starost Anite Caruso predali Državnemu zboru RS 5.513 od 5.841 podpisov volivcev in volivk, kolikor so jih zbrali v predpisanem roku, z zahtevo za pričetek zakonodajnega postopka za sprejem zakona.

Z zbiranjem podpisov so pričeli 24. aprila in zaključili 22. junija 2023. Želijo si, da se zakonu v Državnem zboru nameni široka razprava, s katero bi se razjasnile še zadnje morebitne dileme. 

"Z zbranimi podpisi dokazujemo veliko podporo in skrb, ki jo državljanke in državljani RS namenjajo ZPPKŽ, ker se zavedajo, da je problem trpečega umiranja treba urediti pravno in humano. Za to ni posebne stroke, o rešitvi in ureditvi mora odločati družba kot celota, v naši predstavniški demokraciji so to poslanke in poslanci, na katere se zato še posebej obračam," je ob predaji podpisov dejal dddr. Andrej Pleterski. Dodal je, da verjame, da bodo našli moč in voljo za sprejem zakona.

Zakonski predlog, ki so ga vložili s podpisi volivk in volivcev, omogoča pomoč pri prostovoljnem končanju življenja v skrajni stiski posameznika ob koncu življenja, ko mu ne moreta pomagati niti medicina niti paliativna oskrba. Dejanska možnost zlorabe je po ocenah društva Srebrna nit, v okviru katere je predlog zakona nastal, nična.

Z zakonom bi namreč določili stroge pogoje, v okviru katerih se odločitev o prostovoljnem končanju življenja sprejme po skrbni preučitvi vseh možnosti še morebitnega paliativnega zdravljenja, predstavljenih možnosti lajšanja trpljenja s paliativno oskrbo in po pogovoru z lečečim ali nadomestnim zdravnikom, neodvisnim zdravnikom, psihiatrom, komisijo ter drugimi strokovnjaki.

Predlog izrecno odreka pomoč v primeru akutnih duševnih motenj, določa obvezno mnenje psihiatra o opravilni sposobnosti pacienta in psihiatrovo navzočnost pri sklepnem dejanju pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Zakonskemu predlogu med drugim nasprotujejo v zdravniški zbornici, komisiji za medicinsko etiko ter komisiji za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci.

Kot je dejal vodja skupine, ki je pripravila zakonski predlog, Andrej Pleterski, zakonu nasprotuje del zdravniške stroke, pri čemer pa ni znano, kolikšen del. "Je pa res, da ta del, ki nasprotuje, drži v rokah vodstva vseh zdravniških organizacij in je tisti, ki je glasen. Seveda pa je nedvomno tudi del, ki podpira ta zakon, pa se v javnih diskusijah ne izpostavlja," je pojasnil.

Opozoril je, da "v Sloveniji vlada klima črnih, ilegalnih in protizakonitih evtanazij, vendar to stanje vodstev zdravniških organizacij niti najmanj ne vznemirja". V tem nezakonitem stanju imajo škarje in platno v rokah zdravniki, zakon pa daje škarje in platno v roke bolnikom, kar nekatere moti, je dejal.

Zdravniška zbornica: Bolniki si ne želijo evtanazije. Želijo si umreti doma in v krogu svojih svojcev, brez bolečin.

Pri Zdravniški zbornici Slovenije ob vložitvi podpisov zapisali, "da bi morali kot družba napore usmeriti v razvoj in dostopnost paliativne oskrbe, ki poskrbi za trpečega in njegove svojce in se osredotoča na skupnost, ki bolnikom v vseh družbenih in ne samo medicinskih aspektih pomaga ob koncu življenja. To so tiste etične in civilizacijske norme, ki jih moramo kot družba krepiti."

Dodali so, da se zdravniki srečujejo z bolniki, ki umirajo v bolnišnici, a si ob tem želijo, da ne bi umrli sami. "Ne želijo si evtanazije. Želijo si umreti doma in v krogu svojih svojcev, brez bolečin. Medicina lahko s svojim napredkom zelo pomaga pri zmanjšanju tega fizičnega trpljenja. Zato si moramo kot družba prizadevati, da se zagotovi celovita mreža paliativne oskrbe in pri tem podpreti prizadevanja številnih zdravstvenih delavcev, društev in nevladnih organizacij, ki že zdaj delujejo na tem področju," so še zapisali in dodali, da bi morala biti ta pomoč na voljo vsakomur, ki jo potrebuje. 

Zdravništvo predloga zakona in v njem predstavljenih rešitev ne podpira, dodajajo in izpostavljajo, da je njihovo stališče razvidno že iz dosedanjih izjav Zdravniške zbornice Slovenije, Slovenskega zdravniškega društva, Slovenske medicinske akademije in Komisije za medicinsko etiko pri Ministrstvu za zdravje.

Izpostavili so tudi, da je evtanazija uzakonjena v izjemno redkih državah, ob izpolnjevanju zakonskih pogojev pa je dopuščena na Nizozemskem, v Belgiji, Luksemburgu, Španiji. "Nedavno pa je bil zakon o evtanaziji in pomoči pri samomoru ponovno sprejet tudi na Portugalskem, potem ko ga je dvakrat razveljavilo ustavno sodišče. V Švici, Avstriji in Nemčiji je evtanazija kazniva. Mogoča je le pomoč pri samomoru. Sam akt končanja življenja pa lahko nekaznovano izvede samo posameznik sam," še navajajo v svojem odzivu. 

Tudi nekdanji minister za zdravje in zdravnik Dušan Keber je omenil, da sedaj prihaja do primerov posegov svojcev v življenje bližnjega iz obupa oziroma nesprejemljivega trpljenja bližnjega, prav tako pa tudi do pasivne evtanazije. Gre za poseg, ki ga zdravnik opravi brez vednosti in privoljenja bolnika ali njegovega svojca, ko denimo bolniku predpiše naraščajoče odmerke sedativov, mu ukine hrano ali tekočino, kar nedvomno vodi v smrt, četudi tega ne imenuje pasivna evtanazija, temveč "stranski učinek zdravljenja", je bil kritičen Keber. Po njegovem prepričanju je bolje določiti postopek in omogočiti nadzor, saj bo tako bistveno manj zlorab, kot jih je sedaj.

Pleterski pričakuje, da koalicija ve, da ta zakon podpira "ogromna večina državljank in državljanov, ker je tisti, ki rešuje problem, ki nastopi ob koncu življenja in konec življenja doživi vsakdo". "Koalicija se zaveda, da tak zakon lahko pomaga vsem, in verjamem, da bodo našli moč in voljo, da podprejo ta zakon," je dejal.

Pojasnil je, da so imeli pogovore s predstavniki koalicije, da pa je njihova odločitev odvisna od "njihove volje in moči". "Pričakujemo, da bo koalicija podprla ta zakon," je še dodal. Če zakon v tej sestavi DZ ne bo sprejet, pa bodo po njegovih besedah počakali na takšno sestavo, ki bo zakon podprla.

Medtem ko so v največji opozicijski stranki ob današnji vložitvi zakonskega predloga v DZ vnovič izpostavili, da predlogu ostro nasprotujejo, saj je, kot je poudarila Jelka Godec (SDS), življenje sveto in je treba spremeniti sistem paliativne oskrbe, v največji koalicijski stranki napovedujejo, da je treba zakon proučiti in opraviti javno razpravo. Kot je dejal vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic, gre pri tem za civilizacijsko vprašanje, o katerem bodo čez poletje razmislili in se odločili najprej kot posamezniki, "šele nato pa mogoče, če sploh, kot stranka". Po njegovih besedah bo tako "zgodba zagotovo potrebovala kar nekaj mesecev, da zori in dozori, predvsem pa, da se razčistijo res vse dileme".