V Državnem zboru minuta molka

Predsednik DZ Pavel Gantar je ob današnjem dnevu spomina na holokavst dejal, da sta skrb za ohranjanje spomina ter zavestna izbira sožitja naša skupna moralna dolžnost in naše zagotovilo za boljši jutri. "Kljub grozi in obnemelosti, ki ju je doživel svet ob soočenju z nacističnim uničevalnim strojem, se danes še vedno ali pa znova srečujemo s posamičnimi, a zato nič manj zaskrbljujočimi primeri antisemitizma," je opozoril Gantar.

Po njegovih besedah smo priče različnim pojavnim oblikam ksenofobije in nestrpnosti, ki se obnavljata in krepita tudi na podlagi novih etnocentrističnih in nacionalističnih ideologij. Za njihov pojav in krepitev je v zaostrenih gospodarskih in socialnih razmerah posebej veliko priložnosti, je poudaril.

Ne pozabimo, kaj se je zgodilo in kako je do tega prišlo

Vse to po Gantarjevih besedah od nas terja ohranitev spomina in zavesti o minulih grozotah. "Po eni strani smo postavljeni pred izziv, kako ohraniti spomin na te pretekle dogodke. Po drugi strani pa se soočamo z večnim vprašanjem, kako izpolniti tolikokrat prelomljeno obljubo, da se kaj tako strašnega ne sme nikoli več ponoviti," je dejal.

Pod krinko številnih izgovorov in opravičil ter v imenu nekakšnih velikih idej se po Gantarjevih besedah nedolžnemu prebivalstvu na različnih koncih sveta še vedno povzroča neizmerno gorje. "Skrb za ohranjanje spomina ter zavestna izbira sožitja je naša skupna moralna dolžnost in naše zagotovilo za boljši jutri," je dejal. Zaradi vseh žrtev, predvsem pa zaradi prihodnosti človeštva, ne smejo grozodejstva holokavsta nikoli utoniti v pozabo, kajti "tisti, ki se ne spominja zgodovine, bo obsojen, da jo še enkrat doživi", je Gantar citiral besede pisatelja in filozofa Georgea Santayane.

MZZ: Pozdravili dejavnosti znotraj institucij

Na dan spomina na holokavst so danes opozorili tudi na zunanjem ministrstvu. Ob tem so v sporočilu za javnost pozdravili dejavnosti vrste institucij, med njimi Sinagoge Maribor, znanstvenih ustanov, muzejev in šol, ki si prizadevajo za boljše poznavanje zgodovine in za ohranjanje spomina na žrtve holokavsta.

V Auschwitzu, ki velja za središče načrtnega iztrebljanja Judov, je umrlo več kot milijon ljudi. 27. januarja 1945 je to zloglasno taborišče in največje pokopališče v zgodovini človeštva osvobodila sovjetska Rdeča armada, prav ta dan pa so si ZN leta 2005 izbrali tudi za mednarodni dan spomina na holokavst.

Slovenska vlada je leta 2008 27. januar razglasila tudi za nacionalni dan spomina na holokavst.

SDS: Da ne bi nikoli pozabili

Stranka SDS je sporočila, da se na današnji dan "spominjamo vseh žrtev temnega obdobja človeške zgodovine, ne samo pobojev Judov, temveč tudi Slovanov, Romov, Sintov, duševno in telesno prizadetih oseb, političnih zapornikov, pripadnikov različnih verskih skupnosti..."

"Ko govorimo o holokavstu, ne moremo in ne smemo pozabiti, da je bilo kar 99,6 odstotka slovenskih Judov deportiranih in ubitih med drugo svetovno vojno. Na slovenskem je tedaj živelo po nekaterih podatkih "skromnih" 1200 Judov (predvsem v Prekmurju), ki so bili aprila 1944 odvedeni, nato pa v veliki večini takoj skupaj ubitih z madžarskimi Judi," so še dejali v SDS. Opozarjajo pa, da ne smemo pozabiti žrtev totalitarnih in nedemokratičnih režimov.

Pahor: Dolžni smo ohraniti spomin na grozote

Zaveza generacije, ki se je izognila strahu in trpljenju, kakršno je s holokavstom povzročala nacionalsocialistična ideologija v času druge svetovne vojne, je, da prevzamemo nase dolžnost ohranitve zgodovinskega spomina in odprave krivic, je na spominski slovesnosti v Mariboru dejal premier Borut Pahor.

Predsednik vlade je poudaril, da je holokavst skoraj do konca zbrisal judovsko skupnost v Sloveniji, saj so se tudi redki tisti, ki so preživeli grozote druge svetovne vojne, odločili za življenje v tujini, zlasti v Izraelu. Kot je opomnil, je antisemitizem v Sloveniji in Evropi še vedno prisoten z izbruhi, ki se ponavljajo iz leta v leto, od sramotilnih napisov na ljubljanskem judovskem pokopališču kot tudi do podobnih napisov na mariborski sinagogi.