Okuženi stanovalci, zaposleni v karanteni: Ni lahko videti izmučenosti na obrazu staršev

Pogovarjali smo se s študentko Hano (več podatkov je znanih uredništvu). Tako oče kot mati sta zaposlena v tem domu upokojencev in kot nam je povedala, "so se morali zaposleni umakniti v obvezno karanteno, da ne bi okužili še svojih družin". 

"Težava pa nastane, ker je večina ljudi iz okoliških krajev zaposlena prav v domu, kar pomeni, da sta lahko oba partnerja v karanteni. Posledično doma ostanejo otroci sami. Je pa v domu že toliko okuženih, da morajo zaposleni na delo, četudi so pozitivni na testu. V nasprotnem primeru ni dovolj kadra, da bi poskrbeli za stanovalce doma," nadaljuje. 

Njena družina se je tako znašla v nenavadni situaciji: "Oba starša že nekaj dni preživljata karanteno v Gostišču Macesen v Sorici, jaz in moj mladoleten brat pa sva ostala sama." 

Največji izziv je šolanje na daljavo

Situacija, v kateri sta se pravzaprav znašla čez noč. "Vse skupaj je bilo popolno presenečenje. V prvem valu v tem domu niso imeli nobene okužbe. Seveda so se na možnost izbruha pripravljali, pripravljeni so bili na vzpostavitev rdeče cone, vendar se je potem zgodilo, kar ni nihče pričakoval – naenkrat je bilo okuženih več kot 90 odstotkov stanovalcev. V bistvu si dom zasluži pohvalo, ker so takoj ukrepali in zaposlenim še isti dan omogočili, da so nastanjeni v gostišču in ne hodijo domov."

Je pa to na hitro spremenilo njen vsakdan: "Ne živim več  doma, ampak v nekaj urah sem morala spakirati stvari in se vrniti domov, kjer je mlajši brat, sicer dijak drugega letnika."

Priznava, da se jo je naprej polotilo precejšnje nelagodje: "Jasno mi je bilo, da bom, če se takoj odpravim domov, kršila policijsko uro, saj sem za to izvedela ob osmih zvečer, poleg tega je bilo treba prečkati tri občine in res si nisem želela, da me vmes kdo ustavi in mi napiše kazen, tako da sem si na koncu za vsak slučaj sama napisala obrazložitev."

Pot domov je nato minila brez težav, a po nekaj dneh te situacije, Hana ugotavlja, da bo težko, če se bodo razmere še dolgo vlekle in kot pravi sama, zaenkrat nič ne kaže, da bi se kmalu izboljšale. Kot pravi, je velik izziv šola na daljavo za mlajšega brata. "Šola na daljavo je težka. Treba je tudi pomagati, vendar se on šola v povsem drugačni smeri. Jaz sem antropologinja, on pa je izbral smer računalništvo in informatika," razlaga Hana, ki tako dobro razume muke staršev, ki se ob svojem delu spopadajo s šolo na daljavo. 

Največji izziv je usklajevanje časa. "Vsakdanji detajli kot je iti v trgovino ali skuhati, so postali problem." Prav tako so se nekoliko spremenili družinski odnosi, iskreno priznava: "Seveda je človek vajen poskrbeti zase, je pa drugače biti odgovoren za najstnika in se iz sestrske vloge preleviti v avtoriteto." 

In kakšen je povprečen dan njune "nove realnosti": "Zjutraj najprej vstanem jaz, zakurim, potem pride brat, pojeva zajtrk in greva vsak za svoj računalnik. Potem jaz vmes svoja predavanja "selim" na telefon in dam v ušesa slušalke, da lahko vmes kuham. Potem pojeva, večinoma ločeno, ko imava čas. Popoldne pa je brat prost, zame pa se nadaljujejo predavanja, včasih tudi dlje kot do 21. ure. Večino stvari tako naredim medtem ko imam slušalke na ušesih in telefon v žepu, družbo pa nama dela še nekoliko nejevoljen mačkon." 

Izmučeni starši na videoklicu

S starši komunicirajo preko video klicev: "Težko jima je, saj delajo 12-urne izmene. In ni enostavno, ko na obrazu staršev vidiš izmučenost, izžetost od dela in še skrb, kako sva midva. Poleg tega delajo v zaščitnih oblekah, očalih, to pušča tudi vnetja kože in modrice. Med delovnim časom imajo dve daljši pavzi, vmes ne jedo, ne pijejo, ne gredo na stranišče."

"Ko tako razmišljam, vidim, da je cela država, v bistvu cel svet v isti vojni, ampak vsak ima svoje bitke. Lahko se poslušaš, vzpodbujaš, ampak ko si sam v zelo slabi situaciji, si težko trdna opora," pravi. 

Tudi na prijatelje te dni težko računa. "To situacijo težko razumejo, ker ni njihova, poleg tega imajo svoje težave. Študentskega dela je malo in veliko jih ima finančne težave, skrbi, medtem ko so moje zdaj osredotočene na družino."

Tako sta z bratom glavna opora drug drugemu: "Dejansko nimava druge izbire, kot da si pomagava. Na srečo brata situacija ne moti veliko, morda mu je malo več svobode celo všeč. Poleg tega je zaradi bivanja v dijaškem domu vajen ločenosti od staršev."

Možnost, da se ljudje ponovno povežejo

Tudi zaradi študijske smeri še toliko bolj opazuje družbo, dogajanje. "To pač počnemo antropologi, spoznavamo načine življenja." In novi koronavirus je v te načine močno zarezal, pusti bo posledice. 

Tudi na Hanini družini? "Mislim, da je tisto, kar bi iz tega lahko nastalo pozitivnega, to, da se bosta starša po dolgih letih lahko ponovno povezala med seboj. Zdaj sta v gostišču sama, lahko se pogovarjata. Seveda si ne bosta si odpočila, sta pa skupaj, brez vsakdanjih izzivov."