FOTO: Hrvaška znova zavrnila slovensko zahtevo za vrnitev ekonomskih migrantov

V zadnjih dneh se je pritok beguncev, ki prihajajo iz Turčije, upočasnil.

Slovenija je imela zaradi soočanja z begunsko krizo v obdobju do 15. novembra za približno 8,7 milijona evrov stroškov, pri čemer niso zajeti redni stroški dela, je povedal minister za finance Dušan Mramor. Opozoril je tudi na dodatnih 2,5 milijona evrov stroškov zaradi železniških in avtobusnih prevozov. Podatek še ni dokončen.

Slovenija 6,5 milijona evrov pomoči Turčiji

Evropska komisija je pripravila pravni okvir za tri milijarde evrov pomoči Turčiji pri soočanju z begunsko krizo, s čimer izboljšati socialne in gospodarske razmere sirskih beguncev v Turčiji ter tako zajeziti migracijski tok in preprečiti nezakonite migracije. Pol milijarde bodo prispevali iz evropskega proračuna, preostalih 2,5 milijarde pa članice. Največ naj bi prispevala Nemčija, in sicer 534 milijonov evrov, Slovenija pa 6,5 milijona evrov.

Slovenija se je odzvala na dodaten humanitarni poziv Urada Visokega Komisariata ZN za begunce (UNCHR) in bo za nujno oskrbo pribežnikov v zimskem času prispevala 20.000 evrov.

Hrvaška zavrnila zahtevo Slovenije za vrnitev ekonomskih migrantov

Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić je danes v Slavonskem Brodu dejal, da je Zagreb znova zavrnil zahtevo Slovenije za vrnitev skupine ekonomskih migrantov na Hrvaško. Hrvaška je prejšnji teden zavrnila zahtevo Slovenije za vrnitev 162 migrantov.

Merklova za pravično razdelitev beguncev

Nemška kanclerka Angela Merkel je povedala, da se migrantskega toka ne da omejiti na avstrijsko-nemški meji, temveč je to treba storiti na zunanjih mejah EU. Dodala je, da je v Evropi nujna pravična porazdelitev beguncev ter da ni sprejemljivo, da nekatere države vztrajajo, da to ni njihova težava.

Švedska bo zaostrila pravila za prosilce za azil

Švedska je danes napovedala, da bo zaostrila pravila za prosilce za azil in da vsem beguncem ne bodo več dodelili stalnega bivališča. Švedski premier Stefan Löfven je dejal, da žal Švedska "ne more več sprejemati prosilcev za azil na sedanji visoki ravni". Zato so vpeljali strožji nadzor na meji in poostrili pogoje za pridobitev azila, s čimer skušajo zmanjšati število prosilcev za azil in države članice EU prisiliti, da sprejmejo večje število beguncev, so danes sporočili z njihove vlade.

"Situacija je nevzdržna," je povedal Löfven . "Zdaj bo, odkrito rečeno, več ljudi mednarodno zaščito moralo iskati in prejeti v drugih evropskih državah," je dejal.

Na grško-makednoski meji obtičalo 1000 ljudi

Zato, ker na mejah med Grčijo in Makedonijo ter Makedonijo in Srbijo dovolijo vstop samo Sircem, Afganistancem in Iračanom, je okoli 1000 ljudi blokiranih na glavni vstopni točki v Makedonijo iz Grčije. Frustracije se večajo in prišlo je že do protestov med 200-glavo množico, predvsem državljanov Irana, Bangladeša in Pakistana. Okoli 60 ljudi gladovno stavka, 11 ljudi pa si je po poročanjih zašilo usta, je opozoril.

EU preko Nata vezana na ZDA: Kako naj pri reševanju težave sodeluje tisti, ki povzroča problem?

Po mnenju politologa in direktorja zagrebškega Inštituta za evropske in globalizacijske študije Anđelka Milardovića EU svojih aktivnosti ne more uperiti proti vzroku begunske krize, ker ni država, nima svoje enotne zunanje in varnostne politike. Preko Nata je vezana na ZDA. Tako se sprašuje, kako naj sodeluje pri reševanju težave tisti, ki povzroča problem.

Nič se ne bo zgodilo brez posredovanja ZDA, a te so pasivne

Tudi Bakhtyar Aljaf z Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (Ifimes) je prepričan, da se na Bližnjem vzhodu ne bo zgodilo nič brez posredovanja ZDA. A administracija ZDA je danes pasivna z izgovorom, da tamkajšnje dogajanje ne vpliva na varnost ZDA.

Zijad Bećirović z Ifimesa pa je opozoril, da je tudi t. i. Islamska država nastala ob podpori nekaterih velikih sil. Po njegovem mnenju je treba za rešitev krize in vojne treba začeti z mirovnim procesom in povabiti vse akterje za skupno mizo, pri čemer morajo biti izvzeti tisti, ki so evidentno izvajali teroristične napade.

Politične volje za mirovni proces ni

A politične volje za takšen mirovni proces ni, tudi v EU se po njegovih navedbah s tem nihče noče resno ukvarjati, ko je govora o t. i. Islamski državi (IS). To je po njegovem mnenju posledica tega, da "nekatere države čez dan bombardirajo IS, ponoči pa tja pošiljajo orožje". Kot je dodal, je tudi nemogoče, da se EU poenoti glede tega vprašanja, saj imajo nekatere članice v svojih nekdanjih kolonijah bilateralne interese.

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Dogajanje v povezavi z migrantsko krizo smo tudi danes spremljali V ŽIVO:

19.20: Od sredine oktobra je v Slovenijo vstopilo 262.671 migrantov, danes do 18. ure 4161. V nastanitvenih in sprejemnih centrih jih je bilo ob 18. uri 605. Od 20. oktobra je državo zapustilo 252.611 beguncev, danes 4772.

Hrvaška znova zavrnila slovensko zahtevo za vrnitev ekonomskih migrantov

18.46: Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić je danes v Slavonskem Brodu dejal, da je Zagreb znova zavrnil zahtevo Slovenije za vrnitev skupine ekonomskih migrantov na Hrvaško. Hrvaška je prejšnji teden zavrnila zahtevo Slovenije za vrnitev 162 migrantov.

Ostojić je na redni novinarski konferenci v začasnem begunskem tranzitnem centru v Slavonskem Brodu poleg tega napovedal, da se bo odpravil v Makedonijo na pogovore o zaustavitvi ekonomskih migrantov na makedonsko-grški meji. Kot je dodal, se bodo o tem predstavniki vseh držav, ki so na begunski poti, pogovarjali tudi na redni videokonferenci.

Ostojić je tudi potrdil, da so varnostni ukrepi na Hrvaškem trenutno na najvišji ravni. Zaradi sredinega obiska podpredsednika ZDA Joeja Bidena in drugih udeležencev vrha procesa Brdo Brioni v Zagrebu pa so uvedli "običajne posebne ukrepe".

Povedal je še, da je hrvaška policija prejšnji teden na meji s Srbijo preprečila vstop ekonomskim migrantom, ki so na Hrvaško poskušali vstopiti mimo dogovorjene nadzorne točke v Šidu.

Na Hrvaško od sredine septembra prišlo 442.000 beguncev in migrantov

Danes do 15. ure so sicer iz Šida na Hrvaško organizirano prepeljali več kot 3100 beguncev. Večino so nato odpeljali proti Sloveniji, tako da je bilo v centru v Slavonskem Brodu ob 15. uri nekaj več kot 1000 ljudi. V ponedeljek je na Hrvaško vstopilo več kot 5000 prebežnikov, od sredine septembra pa nekaj manj kot 442.000.

'Begunska kriza ni lokalni pojav, ampak globalni, zato ga je treba tudi reševati na globalni ravni'

18.39: EU ne ve, kako se spopasti z izzivi migrantske krize. To je po eni strani posledica tega, da EU ni država in nima svoje skupne zunanje politike, po drugi strani pa EU tudi ne more vplivati na vzrok, zakaj je do te begunske krize sploh prišlo, so se strinjali udeleženci razprave z naslovom Begunci, migranti in Evropa.

Po mnenju politologa in direktorja zagrebškega Inštituta za evropske in globalizacijske študije Anđelka Milardovića begunska kriza ni lokalni pojav, ampak globalni, zato ga je treba tudi reševati na globalni ravni.

EU preko Nata vezana na ZDA

EU pa po njegovih besedah svojih aktivnosti ne more uperiti proti vzroku krize, ker ni država, nima svoje enotne zunanje in varnostne politike. Preko Nata je vezana na ZDA. Tako se sprašuje, kako naj sodeluje pri reševanju težave tisti, ki povzroča problem.

Nič se ne bo zgodilo brez posredovanja ZDA, a te so pasivne

Tudi Bakhtyar Aljaf z Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (Ifimes) je prepričan, da se na Bližnjem vzhodu ne bo zgodilo nič brez posredovanja ZDA. A administracija ZDA je danes pasivna z izgovorom, da tamkajšnje dogajanje ne vpliva na varnost ZDA.

Zijad Bećirović z Ifimesa pa je opozoril, da je tudi t. i. Islamska država nastala ob podpori nekaterih velikih sil. Po njegovem mnenju je treba za rešitev krize in vojne treba začeti z mirovnim procesom in povabiti vse akterje za skupno mizo, pri čemer morajo biti izvzeti tisti, ki so evidentno izvajali teroristične napade.

Politične volje za mirovni proces ni

A politične volje za takšen mirovni proces ni, tudi v EU se po njegovih navedbah s tem nihče noče resno ukvarjati, ko je govora o t. i. Islamski državi (IS). To je po njegovem mnenju posledica tega, da "nekatere države čez dan bombardirajo IS, ponoči pa tja pošiljajo orožje". Kot je dodal, je tudi nemogoče, da se EU poenoti glede tega vprašanja, saj imajo nekatere članice v svojih nekdanjih kolonijah bilateralne interese.

Ni potrebe, da se bojimo beguncev

Ljudje, ki bežijo v Evropo kot begunci, bežijo pred istimi, ki so zagrešili teroristične napade v Parizu, zato bi bilo pričakovati, da bodo Evropejci z njimi sočustvovali, a dogaja se nasprotno, so opozorili govorci. Tako sta se okrepila ksenofobizem in sovraštvo. Po besedah Milardovića bodo zaradi strahu pred terorizmom "domačini" sumili vsakega begunca. Bećirović opozarja, da ni potrebe, da se bojimo.

Kot je dodal Aljaf, EU ne sme razmišljati o tampon coni za begunce, ki bi se ob zaprtju mej EU, nahajala na območju Srbije, Makedonije in Bosne in Hercegovine. Morala pa bi EU razdeliti migrante na tiste, ki želijo ostati v EU, in tiste, ki se nameravajo po koncu vojne vrniti v domovino. Za prvo skupino je treba najti način humane integracije, drugim pa je treba omogočiti preživetje tudi po koncu vojne.

Begunsko krizo bi po mnenju Bećirovića morali izkoristiti tudi Sloveniji, da izdelamo jasne cilje za naprej. Ob tem je opozoril, da je za begunce EU atraktivna, Slovenija pa ne in zakaj je temu tako, bi se morali vprašati tudi v Sloveniji, meni.

18.20: Ob 6.30 uri je bilo v nastanitvenem centru v Gornji Radgoni nastanjenih 89 migrantov. Ob 8. uri so iz sprejemnega centra Petišovci v Gornjo Radgono prepeljali 276 migrantov in iz Dobovca ob 7.30 uri še 292 migrantov.

Avstrijski varnostni organi so ob 10. uri na bivšem mejnem prehodu v Gornji Radgoni v svojo državo sprejeli 657 migrantov, je sporočila Suzana Rauš s PU Murska Sobota.

V sprejemnih centrih v Petišovcih in Dolgi vasi ter v nastanitvenem centru v Lendavi trenutno ni migrantov.

V Dobovo danes prispelo nekaj manj kot 3000 migrantov

17.51: Na MP Dobova so danes v spremstvu hrvaških policistov prispeli trije vlaki z nekaj manj kot 3000 migranti. Okoli 4. ure je pripeljal vlak s 1043 tujci, ob 8. uri vlak z 943 tujci in nekaj pred 12. uro vlak s 1006 osebami. Po napovedih hrvaških varnostnih organov v Dobovi po 19. uri pričakujemo naslednji vlak, na katerem naj bi bilo 1087 migrantov, je sporočila Alenka Drenik s PU Novo mesto.

Trenutno je v sprejemnem centru v Dobovi še 505 tujcev, ki so v Slovenijo prispeli nekaj pred 12. uro. Po opravljenih policijskih postopkih ter zdravstveni in humanitarni oskrbi bodo policisti upoštevajoč logistične in nastanitvene kapacitete tudi te tujce z vlaki in avtobusi pospremili v nastanitvene centre v notranjosti države. Danes so policisti z vlaki in avtobusi tujce spremljali predvsem proti Jesenicam in Šentilju, je še sporočila.

Humanitarni problemi na makedonskih mejah

17.44: Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) je opozoril na nove humanitarne probleme, do katerih prihaja na mejnih prehodih z Grčijo in Makedonijo zaradi neusklajenih omejitev na mejah držav na balkanski begunski poti.

Na novinarski konferenci v Ženevi je tiskovni predstavnik UNHCR Adrian Edwards danes izpostavil, da nove omejitve vključujejo predvsem profiliranje beguncev in migrantov na podlagi njihovega domnevnega državljanstva.

Zato, ker na mejah med Grčijo in Makedonijo ter Makedonijo in Srbijo dovolijo vstop samo Sircem, Afganistancem in Iračanom, je okoli 1000 ljudi blokiranih na glavni vstopni točki v Makedonijo iz Grčije. Frustracije se večajo in prišlo je že do protestov med 200-glavo množico, predvsem državljanov Irana, Bangladeša in Pakistana. Okoli 60 ljudi gladovno stavka, 11 ljudi pa si je po poročanjih zašilo usta, je opozoril.

V zadnjih 48 urah se jih je 150 prostovoljno vrnilo v Atene

Dodal je, da se je okoli 150 ljudi v zadnjih 48 urah prostovoljno vrnilo v Atene, kjer jim svetujejo, naj zaprosijo za azil.

UNHCR ocenjuje, da gredo ti ukrepi v prid tihotapcem, saj iščejo migranti alternative kaotični situaciji, v kateri so se znašli. S prihodom zime sta stabilizacija in celostno upravljanje evropske begunske krize še kako zelo pomembni, je dodal.

Ker pričakujejo, da bodo begunci in migranti preko zime in v začetku leta 2016 še prihajali preko Grčije v Evropo, je zato ključno, da se situacija upravlja na način, da se zmanjša tveganje za nastanek novih težav.

"Vsi ljudje imajo pravico, da zaprosijo za azil, ne glede na njihovo državljanstvo, in tudi pravico, da se njihovi primeri obravnavajo individualno. Prejeti morajo primerne informacije in na voljo morajo imeti svetovanje. Poleg tega je potrebno zagotoviti, da so vzpostavljeni primerni pogoji za namestitev," je še izpostavil Edwards.

Povedal je še, da je UNHCR blizu mejnega prehoda Erdomani s partnerji postavil tranzitni center, kjer stoji sedem ogrevanih šotorov, da lahko migranti, ki ne morejo naprej, prespijo in dobijo topel obrok, so sporočili iz UNHCR.

Švedska bo poostrila pogoje za pridobitev azila

17.12: Švedska bo vpeljala strožji nadzor mej in pogoje za pridobitev azila v poskusu zmanjšanja števila prosilcev za azil, ki prihajajo v njihovo deželo in prisilila druge države članice EU, da sprejmejo večje število beguncev, so danes sporočili z njihove vlade.

Švedska pričakuje, da bo do konca leta k njim prišlo 190.000 prosilcev za azil, s takšnimi številkami pa se njihov sprejemni sistem ne more spopadati. Zato so vpeljali strožji nadzor na meji in poostrili pogoje za pridobitev azila, s čimer skušajo zmanjšati število prosilcev za azil in države članice EU prisiliti, da sprejmejo večje število beguncev, so danes sporočili z njihove vlade.

"Situacija je nevzdržna," je na novinarski konferenci povedal švedski premier Stefan Lofven. "Zdaj bo, odkrito rečeno, več ljudi mednarodno zaščito moralo iskati in prejeti v drugih evropskih državah," je dejal.

Lofven je povedal, da bodo nova pravila v veljavi tri leta in da švedski azilni sistem potrebuje "prostor za dihanje".

V zadnjih dveh mesecih je na Švedsko prišlo 80.000 prosilcev za azil, že v začetku novembra pa so sporočili, da ne morejo več zagotavljati namestitve vsem, ki prihajajo, saj jim je zmanjkalo razpoložljivega prostora.

V zadnjih sedmih dneh je za mednarodno zaščito zaprosilo 8.000 ljudi. "Jasno je, da je treba migracijske politike v EU popolnoma prenoviti," je dejal Lofven. Po njegovem mnenju EU potrebuje stalen sistem pravičnega razdeljevanja beguncev v vse države članice.

Do begunske krize so vsem, ki so jim odobrili prošnjo za azil, dodelili stalno prebivalstvo. V začetku meseca so to spremenili in vpeljali začasen azil, z izjemo otrok in družin. Od zdaj naprej pa bodo stalno pravico do mednarodne zaščite dobili le tisti begunci, ki jih bodo Švedski dodelili po dogovorjenih mednarodnih kvotah.

Poostrili bodo tudi pravila za združitev družin.

Hrvaška policista prejšnji teden na slovenskem ozemlju

17.07: Dva hrvaška policista sta prejšnji teden v bližini mejnega prehoda Središče ob Dravi zašla na slovensko ozemlje, so za STA potrdili na Policijski upravi Ljubljana. O tem so že obvestili tako Generalno policijsko upravo kot hrvaško policijo in ministrstvo za notranje zadeve. Policista so popisali, ju pospremili do meje ter si ogledali kraj.

O dogodku je poročal portal nova24tv.si, kjer so zapisali, da so slovenski policisti svoja hrvaška kolega odkrili 600 metrov od meje na slovenski strani v gozdu Hraščica.

Zakaj sta bila hrvaška policista na slovenskem ozemlju, še ni znano, je pa slovenska policija o tem obvestila pristojne organe.

Slovensko-hrvaški odnosi so v zadnjem času znova nekoliko napeti zaradi bodeče žice, ki jo Slovenija postavlja na meji s hrvaško. Hrvaška stran je Sloveniji poslala diplomatsko noto, v kateri je zatrdila, da je del žice postavljen na njihovem ozemlju in zahtevala umik žice.

Slovenski odgovor, v katerem so očitke Hrvaške zavrnili, jih ni prepričal, zato so v petek poslali še eno noto z novim pozivom za umik žice na dveh točkah, ki po njihovem mnenju spadajo pod hrvaški kataster.

Bruselj pripravil pravni okvir za tri milijarde evrov pomoči Turčiji

16.27: Evropska komisija je pripravila pravni okvir za tri milijarde evrov pomoči Turčiji pri soočanju z begunsko krizo - instrument za begunce v Turčiji. V sklopu tega instrumenta se bo usklajevalo financiranje treh milijard evrov, delovati bo začel 1. januarja 2016, so sporočili v komisiji.

S tem denarjem želi EU izboljšati socialne in gospodarske razmere sirskih beguncev v Turčiji ter tako zajeziti migracijski tok in preprečiti nezakonite migracije.

Veliko podrobnosti o teh treh milijardah pomoči Turčiji v komisiji ob oznanilu novice o vzpostavitvi pravnega okvira sicer niso pojasnili.

Šef komisije Jean-Claude Juncker je pred dnevi v Valletti dejal, da bodo pol milijarde prispevali iz evropskega proračuna, preostalih 2,5 milijarde pa članice.

Slovenija naj bi prispevala 6,5 milijona evrov

Prispevke članic naj bi izračunali po enakem ključu, kot je izračunan njihov prispevek v evropski proračun na osnovi bruto nacionalnega dohodka (BND).

Največ naj bi po tem ključu prispevala Nemčija, in sicer 534 milijonov evrov. Slovenija pa naj bi po tej metodi prispevala 6,5 milijona evrov.

16.25: Nemška kanclerka Angela Merkel je povedala, da se migrantskega toka ne da omejiti na avstrijsko-nemški meji, temveč je to treba storiti na zunanjih mejah EU. Dodala je, da je v Evropi nujna pravična porazdelitev beguncev ter da ni sprejemljivo, da nekatere države vztrajajo, da to ni njihova težava.

Tusk: Da bi ustavili priliv beguncev in migrantov, je nujno tesno sodelovanje v regiji

16.07: Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je med današnjim obiskom v Sarajevu pozval vse demokratične države k skupnemu iskanju rešitev za begunsko krizo. Ocenil je, da gre za izjemno število beguncev ter da stanje dodatno poslabšujejo dobro organizirane mreže tihotapcev ljudi.

Po njegovem mnenju je nujno potrebno tesno sodelovanje v regiji z namenom, da bi ustavili priliv beguncev in migrantov v Evropo. Spomnil je, da bo tej temi posvečen nedeljski izredni vrh EU in Turčije. Kot je poudaril, imajo vsi odgovornost za zaščito zunanjih meja EU, ob tem pa je ključna koordinacija.

Pred prihodom v Sarajevo je Tusk obiskal Srbijo, Albanijo in Makedonijo, kjer je bila v središču pogovorov begunska kriza. Iz BiH bo danes prispel v Zagreb, kjer se bo v sredo udeležil vrha procesa Brdo Brioni. V Zagrebu se bo nocoj ločeno srečal tudi s slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem in hrvaškim premierjem Zoranom Milanovićem.

Slovenija za pomoč beguncem 20.000 EUR

14.53: Slovenija se je odzvala na dodaten humanitarni poziv Urada Visokega Komisariata ZN za begunce (UNCHR) in bo za nujno oskrbo pribežnikov v zimskem času prispevala 20.000 evrov, so v sporočilu za javnost zapisali na zunanjem ministrstvu.

UNCHR je 5. novembra izdal poziv za dodatno humanitarno pomoč v višini 96,15 milijona ameriških dolarjev, ki bo namenjena državam, najbolj obremenjenim z begunskim valom.

Slovenija, ki bo za oskrbo v zimskem času prispevala 20.000 evrov, je že doslej sodelovala pri humanitarni pomoči beguncem, ki so razseljeni po Siriji in drugih državah.

Nujno humanitarno pomoč potrebuje 12,2 milijona beguncev, med katerimi je 5,6 milijona otrok. Svoje domove je zapustilo že več kot štiri milijone beguncev, ki so se zatekli v sosednje države, v zadnjih mesecih pa se v vedno večjem številu odločajo za nevarno pot Evropsko unijo.

Na Lezbos v nedeljo prišlo le 155 migrantov, v ponedeljek nič, danes pa okrog 50

14.49: V zadnjih dneh se je pritok beguncev, ki prihajajo iz Turčije, upočasnil (vnos ob 13.05). V preteklih dneh je na Lezbos, ki se nahaja v bližini turške obale, prispelo do 5000 beguncev in migrantov na dan. Po poročanju Reutersa naj bi jih v nedeljo na otok prišlo le 155, grške oblasti so sporočile, da od nedelje zvečer in v ponedeljek naj ne bi prispel noben migrant, danes pa naj bi jih prispelo okrog 50.

13.33: Slovenija je imela zaradi soočanja z begunsko krizo v obdobju do 15. novembra za približno 8,7 milijona evrov stroškov, pri čemer niso zajeti redni stroški dela, je v odgovoru na poslansko vprašanje povedal minister za finance Dušan Mramor. Opozoril je tudi na dodatnih 2,5 milijona evrov stroškov zaradi železniških in avtobusnih prevozov. Podatek sicer še ni dokončen.

Notranje ministrstvo je po njegovih besedah doslej finančnemu ministrstvu poslalo štiri poročila o stroških zaradi begunske krize, ki zajemajo obdobje od avgusta do 15. novembra.

Poročila zajemajo stroške, kot so stroški sprejema, namestitve, oskrbe migrantov, potrošni material, najem šotorov, straniščnih kabin, itd. V poročilih o stroških so po Mramorjevih besedah zajete tudi dnevnice in dodatki, ki so povezani s terenskim delom, nočnim delom in podobno. Niso pa vključeni redni stroški dela.

Urejanje migracijske problematike je v pristojnosti države, zato bo ta občinam poravnala vse opravičene stroške, ki so jih imele iz tega naslova, je napovedal Mramor. Za zbiranje, potrjevanje in povračilo stroškov lokalnim skupnostim je po njegovih besedah v skladu z dogovorom med finančnim in notranjim ministrstvom pristojna Uprava RS za zaščito in reševanje.

Sirski begunec želi v Avstriji ustanoviti nogometni klub za mlade Sirce

13.13: Sirski begunec Osama Abdul Mohsen, ki ga je na srbsko-madžarski meji spotaknila madžarska televizijska snemalka, želi v Avstriji ustanoviti nogometni klub za mlade sirske športnike.

Mohsen, ki je sicer nogometni trener, je v današnjem pogovoru za italijanski časnik La Stampa povedal, da se želi preseliti v Avstrijo ali Nemčijo, saj tam Sirce dobro sprejmejo.

"Iz mladih sirskih športnikov, ki so razseljeni po celotni Evropi, želim sestaviti nogometno ekipo," je dejal nekdanji trener sirskega prvoligaša. "S tem bodo razširili sporočilo miru," je dodal.

Pritok beguncev na Lezbos se je upočasnil

13.05: Grške oblasti so danes sporočile, da od nedelje zvečer in v ponedeljek na otok Lezbos, glavno vstopno točko v EU na balkanski migrantski poti, ni prispel noben begunec. Po poročanju grških medijev se je pritok beguncev, ki prihajajo iz Turčije v zadnjih dneh upočasnil, v nedeljo zvečer pa se je povsem ustavil.

Pred tem je na Lezbos, ki se nahaja v bližini turške obale, z gumijastimi čolni ali manjšimi barkami prispelo do 5.000 beguncev na dan. Grške oblasti so za begunce organizirale prevoz s trajekti na celino, nakar so ti nadaljevali pot čez Balkan proti Nemčiji.

Pritok beguncev se upočasnjuje, medtem ko so balkanske države uvedle omejitve za ljudi, ki ne prihajajo iz držav, v katerih divja vojna. Od prejšnjega tedna lahko pot čez Balkan proti Nemčiji nadaljujejo samo begunci iz Sirije, Iraka in Afganistana.

Evropska unija je poleg tega pozvala Turčijo, naj omeji begunski tok proti Evropi, po nekaterih podatkih pa naj bi turške oblasti omejile tudi dotok beguncev iz same Sirije, poroča makedonska tiskovna agencija Mia.

V Slovenijo vstopilo že več kot 260.000 migrantov

10.08: Od sredine oktobra je v Slovenijo vstopilo 260.722 migrantov, od tega v ponedeljek 4.102. Danes do 6. ure jih je v državo vstopilo 2.212. V nastanitvenih in sprejemnih centrih jih je bilo ob 6. uri 3.023. Od 20. oktobra je državo zapustilo 248.239 beguncev.

10.04: V ponedeljek je v namestitvenih in sprejemnih centrih sodelovalo 289 pripadnikov civilne zaščite, članov organizacij in društev s področja zaščite, reševanja in pomoči, humanitarnih organizacij, prostovoljcev in delavcev URSZR ter 24 pripadnikov Slovenske vojske.

Skuhanih in razdeljenih je bilo 2.897 toplih obrokov hrane, dostavljeno je bilo tudi 310 litrov čaja in 100 litrov mleka. Ob dostavi napitkov je bila dostavljena še topla voda za pripravo otroške hrane. Ob 21. uri je bilo v sprejemnih in nastavitvenih centrih zasedenih 1.137 mest od razpoložljivih 9.413.

Množica migrantov vztraja na meji

9.10: Na grško-makedonski meji je še eno noč preživela množica migrantov. Zakurili so ogenj in se poskusili ogreti. 

Po odločitvi makedonskih oblasti, da za ekonomske migrante zaprejo mejo z Grčijo, so si ekonomski migranti, ujeti na grško-makedonski meji, v znak protesta zašili usta. S tem sporočajo, da ne nameravajo odstopiti od nadaljevanja poti v države EU.

Pretekli teden so se najprej Slovenija, nato pa še Hrvaška, Srbija in Makedonija odločile, da bodo prednost pri sprejemu dajale beguncem z vojnih območij oziroma iz Sirije, Afganistana in Iraka, medtem ko bodo ekonomske migrante začele zavračati. Posledično se je na grško-makedonski meji nabrala množica migrantov. Večina, med njimi tudi veliko družin z otroki, se je z meje sicer vrnila v Atene, nekateri so se naprej prebili s pomočjo tihotapcev ljudi, a na mejo po poročanju lokalnih medijev prihajajo novi in novi.

Iz Dobove v Avstrijo trije izredni potniški vlaki

9.06: Danes ponoči so policisti v Dobovcu evidentirali 292 migrantov, je sporočila tiskovna predstavnica PU Celje Milena Trbulin. Po končanem evidentiranju so jih odpeljali v nastanitveni center Gornja Radgona.

Na vstopnih točkah Dobovec in Bistrica ob Sotli ter v nastanitvenem centru v Celju trenutno ni migrantov.

8.27: Včeraj so iz Dobove preko Jesenic v Avstrijo evidentirane migrante prepeljali trije izredni potniški vlaki, so sporočili iz PU Kranj. Prepeljanih je bilo 1.611 migrantov. Danes je en izredni vlak iz Dobove v Avstrijo že prepeljal 533 evidentiranih migrantov.

Z avtobusom so včeraj preko bivšega cestnega mejnega prehoda Karavanke prepeljali 1.547 evidentiranih migrantov. Osem avtobusov je prevoze opravilo štirikrat. Danes so avtobusi v Avstrijo že prepeljali 400 evidentiranih migrantov.

Migranti, ujeti na grško-makedonski meji, so si v znak protesta zašili usta:

Razmere na območju PU Murska Sobota

7.30: V nastanitvenem centru v Gornji Radgoni je trenutno nastanjenih 89 migrantov, je sporočila tiskovna predstavnica PU Murska Sobota Suzana Rauš. 

Včeraj ob 18. uri sta bila v nastanitvenem centru v Gornji Radgoni nastanjena dva migranta, katerima so se v večernih urah iz bolnišnice pridružili še trije. Danes ob 2. uri so iz Dobove v nastanitveni center v Gornjo Radgono pripeljali in nastanili še 84 migrantov.

Danes okrog 3.30 ure je iz Hrvaške na mejni prehod v Petišovce v spremstvu hrvaških policistov s petimi avtobusi prispelo 276 migrantov. Po končanih postopkih evidentiranja v sprejemnem centru v Petišovcih bodo tujci nastanjeni v nastanitvenem centru v Gornji Radgoni.

Na poti iz Dobovca v nastanitveni center v Gornjo Radgono je okrog 290 migrantov.

V sprejemnem centru v Dolgi vasi in v nastanitvenem centru v Lendavi trenutno ni migrantov.

Razmere na območju PU Novo mesto

7.25: Zvečer in ponoči sta na mejni prehod Dobova v spremstvu hrvaških policistov pripeljala dva vlaka z nekaj več kot 2.000 migranti, je sporočila tiskovna predstavnica PU Novo mesto Alenka Drenik. Okoli 20. ure je pripeljal vlak s 1.004 tujci in ob 4. uri vlak, na katerem je bilo 1.043 tujcev. Včeraj so policisti v Dobovi sprejeli nekaj več kot 4.100 tujcev, ki so prispeli s štirimi vlaki.

Tujci, ki so prispeli včeraj, so po nudeni zdravstveni in humanitarni oskrbi in opravljenih policijskih postopkih v spremstvu slovenskih policistov z vlaki in avtobusi že nadaljevali pot proti Jesenicam, Šentilju, Karavankam in Gornji Radgoni. Trenutno je na železniški postaji in v sprejemnem centru v Dobovi še okoli 900 migrantov, ki so ponoči prispeli z vlakom. Tudi te tujce bodo policisti po oskrbi in opravljenih postopkih upoštevajoč logistične in nastanitvene kapacitete z vlaki in avtobusi prepeljali v notranjost države.

Po napovedih hrvaških varnostnih organov bo naslednji vlak, na katerem naj bi bilo 943 tujcev, v Dobovo prispel okoli 8. ure.

Tweets about begunci