Slovenija je Hrvaški danes tudi uradno najavila vrnitev okoli 160 ekonomskih migrantov iz Maroka, vendar je tudi tokrat iz Zagreba dobila košarico. Na Hrvaškem so sprejem migrantov zavrnili, saj je takšna zahteva po besedah hrvaškega notranjega ministra Ranka Ostojića nesprejemljiva. So se pa tudi na to temo popoldne na videokonferenci sestali predstavniki držav, ki so na balkanski begunski poti. Izsledki pogovorov za zdaj še niso znani.
Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je na popoldanski novinarski konferenci dodal, da maroška skupina za zdaj ostaja v migracijskem toku. Za netočne pa je označil informacije, da Slovenija avtomatično vrača vse ekonomske migrante, je pa res, da je ločevanje nujno, saj se veča število ekonomskih migrantov, ki ne prihajajo iz držav, v katerih bi bila njihova varnost ogrožena, zato je v fazi nastajanja tudi sistem za njihovo identifikacijo.
Načelnik generalštaba Andrej Osterman je zato, da bi zagotovil vzdržljivost stalne sestave Slovenske vojske, podpisal ukaz o vpoklicu pogodbene rezerve, ki bo sodelovala pri obvladovanju migrantskega vala. Vpoklicali bodo 200 od skupno 914 rezervistov. Predstavnik SV za stike z javnostjo Simon Korez je v izjavi za medije pojasnil, da bodo izbrani rezervisti najpozneje do 26. novembra prejeli poziv na petdnevno usposabljanje, svoje naloge pa naj bi začeli opravljati v prvih dneh novega leta. Za čas opravljanja vojaške službe bodo imeli vse pravice kot pripadniki stalne sestave SV. Tisti, ki so zaposleni, pa imajo tudi pravico do zamrznitve pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu.
Na južni meji je medtem postavljenih že dobrih 40 kilometrov začasnih tehničnih preprek. Danes so jih pripadniki Slovenske vojske postavljali na območju Rigonc, Metlike, Središča ob Dravi in Vinice.
Kljub napovedim o omejevanju migracij se število migrantov, ki so prečkali hrvaško-slovensko mejo,ne zmanjšuje bistveno. Samo danes do 18. ure je v Slovenijo vstopilo 4029 migrantov, skupaj v drugem valu pa že skoraj 240.000.
V nastanitvenih in sprejemnih centrih je bilo ob 18. uri 5133 migrantov, od tega največ v Šentilju, na Petišovcih in v Dobovi. V Sloveniji je sicer po podatkih ministrstva za notranje zadeve v sprejemnih in nastanitvenih centrih skupaj na voljo 9411 mest, kar je za okoli 2100 več kot v začetku oktobra.
Begunska kriza se nadaljuje, dogajanje spremljamo v ŽIVO:
18.55: V Slovenijo doslej vstopilo skoraj 240.000 migrantov, od tega danes okoli 4000
18.40: Ideja o nizozemski pobudi o vzpostavitvi mini shengna za Slovenijo nesprejemljiva
Slovenski premier Miro Cerar in njegov britanski kolega David Cameron sta se danes v Londonu spričo migrantske krize zavzela za aktivno in bistveno okrepitev nadzora zunanje meje Evropske unije med Grčijo in Turčijo, so sporočili iz Cerarjevega kabineta.
Premier Cerar se je odzval tudi na neformalno nizozemsko pobudo o vzpostavitvi mini schengna, v katerem bi bile Nemčija, Avstrija, Nizozemska, Belgija in Luksemburg. Kot so pojasnili iz premierjevega kabineta, je ta predlog, če drži, popolnoma nesprejemljiv za Slovenijo. Slovenija je kredibilna članica schengenskega območja in ima kljub povečanemu obsegu migracij nadzor nad schengensko mejo, poudarja premier. Smisel schengna je ravno v tem, da notranje meje v EU niso potrebne. Ta neformalni predlog Nizozemske bi bil tudi v neskladju s pravom EU, je še poudaril Cerar. "To dejansko kaže na potrebo, da okrepimo zunanjo mejo med Grčijo in Turčijo, ki je hkrati zunanja schengenska meja in da pri tem pomagamo obema državama," je še dodal.
18.37: Novomeški policisti poročajo, da so danes na mejni prehod Dobova v spremstvu hrvaških policistov pripeljali trije vlaki s 3127 tujci. V Dobovi po 20. uri pričakujejo naslednji vlak, na katerem naj bi bilo po napovedih hrvaških varnostnih organov 896 oseb.
Trenutno je v spremnem centru v Dobovi še 536 tujcev. Največ tujcev so policisti danes z avtobusi in vlaki spremljali v Šentilj in Jesenice.
18.15: Pomurski policisti v poročilu za današnji dan sporočajo, da je bilo ob 8.30 v nastanitvenem centru v Gornji Radgoni nastanjenih 1094 migrantov. Avstrijski varnostni organi so ob 9. uri na bivšem mejnem prehodu v Gornji Radgoni v svojo državo sprejeli 562 migrantov in ob 13. uri še 532 . Skupno je bilo sprejetih 1094 migrantov.
Ob 14.30 je bilo iz Vrhnike v nastanitveni center v Gornjo Radgono pripeljanih in nastanjenih 437 migrantov.
Ob 17.30 uri je iz Republike Hrvaške na Mednarodni mejni prehod v Petišovce z 10 avtobusi prispeno 619 migrantov. Po končanih postopkih evidentiranja v sprejemnem centru v Petišovcih in Dolgi vasi bodo tujci nastanjeni v nastanitvenem centru v Gornji Radgoni.
16.20: Vojska bo vpoklicala 200 od 914 pogodbenih rezervistov
Tiskovni predstavnik Generalštaba SV Simon Korez je po najavi vpoklica rezervistov pojasnil, da so se tako odločili zato, da zagotovijo vzdržljivost stalne sestave pri obvladovanju begunske problematike. V Slovenski vojski namreč pričakujejo, da se dotok migrantov še nekaj časa ne bo ustavil.
Ukaz o vpoklicu pripadnikov pogodbene rezervne sestave SV bo po besedah Koreza načelnik Generalštaba SV Andrej Osterman podpisal še danes, po njem pa bo SV za zdaj vpoklicala 200 od trenutno 914 pogodbenih rezervistov.
Trenutno namreč pri obvladovanju begunske krize vsak dan pomaga okoli 700 pripadnikov SV od skupno okoli 5000, ki lahko izvajajo tovrstne naloge. Ker pa so nekateri rotirali že velikokrat in jim je treba po zakonu zagotoviti ustrezen počitek, potrebujejo dodatne moči.
Vpoklicani pogodbeni rezervisti bodo po besedah Koreza varovali objekte SV, opravljali prijavno-nadzorno službo ter nudili logistično podporo. Izbrani rezervisti bodo najpozneje do 26. novembra prejeli poziv na petdnevno mobilizacijsko usposabljanje. Med usposabljanjem bodo prejeli tudi sklep o zaposlitvi kot pogodbeni rezervist v SV za čas trajanja do štiri mesece. Svoje naloge pa naj bi začeli opravljati v prvih dneh novega leta.
Rezervisti so se dolžni odzvati, sicer morajo vrniti denar
Za čas opravljanja vojaške službe bodo imeli poklicani rezervisti po besedah Koreza vse pravice, kot jih imajo pripadniki stalne sestave SV, vključno s socialnim zavarovanjem, plačo in povrnitvijo stroškov dela. Tisti, ki so zaposleni, pa imajo tudi pravico do zamrznitve pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu.
Po besedah Koreza se morajo vpoklicani rezervisti na vpoklic odzvati, sicer morajo vrniti enoletno nadomestilo, ki ga prejemajo kot pogodbeni rezervisti (okoli 120 evrov na mesec), in sorazmerni del stroškov, ki jih je SV imela z njihovimi usposabljanji.
15.30: Celjski policisti sporočajo, da na vstopnih točkah Dobovec in Bistrica ob Sotli v popoldanskih urah pričakujejo osem avtobusov migrantov, na vsaki točki po štiri.
14.14: Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic je na novinarski konferenci povedal, da je slovenska policija na osnovi bilateralnega sporazuma včeraj želela Hrvaški vrniti 160 migrantov iz Maroka, a jih je Hrvaška zavrnila. Ker so zavrnili tudi uradno obvestilo, to pomeni, da bodo ti migranti ostali v migracijskem toku, ker jih Slovenija ne more vrniti.
Kaj bo Slovenija storila z zavrnjenimi ekonomskimi migranti?
"Kar se tiče teh 160 Maročanov, za katere smo Hrvaški predlagali, da steče postopek za vračanje – najverjetneje bodo vključeni nazaj v migracijski tok. Za vračanje smo se sicer odločili, ker se v zadnjem obdobju bistveno, resnično bistveno povečuje število ekonomskih migrantov. Očitno je, da ne sodijo v kontekst krize, zato so se naši varnostni organi odločiti za ta postopek. Ne gre samo za Maročane, ampak tudi za ljudi, ki prihajajo iz zahodnega Balkana," je pojasnil Šefic.
Poudarja, da se morajo vpletene države pogovarjati o ločevanju ekonomskih migrantov in beguncev, ker imajo države omejene kapacitete. Ti pogovori bodo stekli že danes, in sicer na videokonferenci.
Skupaj morajo doreči tudi kriterije. "Zavedamo se, da enostranske poteze niso smiselne in ne bodo dale zadovoljivega rezultata. Od začetka se zavedamo, da gre za mešan migracijski tok, a se to razmerje zdaj spreminja v prid ekonomskih migrantov in predvsem tudi države, od koder prihajajo – gre za države, ki so varne, zato ni razloga, da jih ne bi vrnili," je povedal.
"Velik del migracijskega toka so ekonomski migranti in s tem se bomo morali soočiti in najti utrezen odziv na to. Absolutno pa moramo pomagati tistim, ki so resnično ogroženi, ki morajo bežati pred vojno, in za njih poskrbeti," je povedal. "Nobena država nima neomejenih kapacitet, te moramo nameniti tistim, ki to resnično potrebujejo," je dodal.
Kot pravi, se po najavi država, ki naj bi bila sprejemnica, odloča o tem, ali jih sprejme. Nobena država ne more kar pripeljati ljudi v drugo državo. "Eno je, če se za to odloči prva država v verigi - potem problemov ni. Če Hrvaška ne bo sodelovala, bomo morali sami narediti ukrep, možno je, da jih neposredno vračamo v domače države."
Šefic pojasnil razloge za vpoklic vojaške rezerve
Glede vpoklica vojaške rezerve je Šefic dejal, da je pri tem enako kot pri policiji. "Vpoklicani so, da lahko sprostimo del ekip. Rabimo tudi določeno število ljudi, da bo usmerjalo posameznike, ki bodo prišli na območje tehničnih ovir."
13.29: Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić je danes izjavil, da so zavrnili slovensko zahtevo za vračanje skupin ekonomskih migrantov. Napovedal je, da se bodo o vsem pogovarjali na popoldanski videokonferenci držav, ki so na balkanski begunski poti. "Ta zahteva za nas ni sprejemljiva," je izjavil Ostojić v begunskem centru v Slavonskem Brodu.
Ostojić je še pojasnil, da slovenske zahteve niso sprejeli ker o tem problemu begunske krize ni bilo dogovora ter da hrvaška odločitev pomeni, da bo 162 ljudi tudi ostalo v Sloveniji, je poročala hrvaška tiskovna agencija, Hina.
Pojasnil je, da je Hrvaška že prej zavračala vstop in prevoz ljudem, za katere je ugotovila, da so državljani Alžirije, Kosova in Turčije, v enem primeru pa je šlo celo za državljanko Haitija.
Kot je dodal, so o slovenski zahtevi za ločevanje beguncev in migrantov nemudoma obvestili kolege v Makedoniji in Srbiji. Pričakuje, da se bodo o morebitnem zapiranju meja za ekonomske migrante pogovarjali na današnji video konferenci vseh držav, ki so na begunski poti.
"Ta problem trenutno ni velik, ker gre za 162 oseb. Sicer bo problem lahko zelo resen. Če se to ne bo profiliralo na izviru, lahko pričakujemo težave, ker bomo te ljudi obravnavali kot ilegalne imigrante iz držav, v katerih ni vojn," je Ostojićevo izjavo povzel hrvaški radio.
Merklova: Zdaj je več reda kot na začetku begunske krize
13.25: Nemška kanclerka Angela Merkel je danes po srečanju z avstrijskim kolegom Wernerjem Faymannom v Berlinu izpostavila, da terorističnih napadov v Parizu ne bi smeli povezovati z begunsko krizo. Poudarila je, da Nemčija in Avstrija pri reševanju begunske krize tesno sodelujeta. Zdaj je precej več reda in pravega vodenja krize kot na začetku, tudi skupno upravljanje meje. Obema državama je tudi jasno, da brez boljšega varovanja zunanje meje EU števila beguncev ne bo mogoče omejiti, je še povedala.
Že v Italiji in Grčiji možnost, da se vrne vse, ki ne izpolnjujejo zahtev za azil
Pri tem je pozvala k hitri vzpostavitvi sprejemnih centrov oz. hotspotov v Italiji in Grčiji. Ne bi pa smelo iti le za registracijske centre, ampak tudi za razdelilne centre za "pravično porazdelitev v Evropi", je še dejala Merklova. Dodala je še, da mora že tam obstajati tudi možnost, da se vrne vse tiste, ki ne izpolnjujejo zahtev za pridobitev pravice do azila.
Faymann: Ne sme biti tekmovanja, kdo bo postavil najboljšo in najvišjo ograjo
Avstrijski kancler Faymann je še pred srečanjem z Merklovo na poslovni konferenci pozval tudi k čimprejšnjemu koncu "tekmovanja, kdo bo postavil najboljšo in najvišjo ograjo" proti beguncem.
"Evropa ne more potegniti 20.000 kilometrov žice okoli EU, ne sme prti do tekmovanja, kdo bo najhitreje postavil najboljšo in najvišjo ograjo in svoje zidove najbolje in najbolj varno varoval, tudi z vojaškimi sredstvi," je dejal in dodal, da polaga velike upe v skupni vrh EU in Turčije.
Tudi on je poudaril, da ne gre enačiti med teroristi in begunci. "Begunci so žrtve, ne storilci," je poudaril, kot poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
13.18: Slovenija je Hrvaški poskušala vrniti 162 migrantov iz Maroka, Bangladeša, Šri Lanke in Liberije, poroča Večernji.hr. Ker jih Hrvaška ni sprejela, so ti še vedno v Sloveniji.
Tudi hrvaški notranji minister Ranko Ostojić je danes sporočil, da bo tudi Hrvaška zaostrila kriterije za sprejem beguncev, kakor so to storile Slovenija, Srbija in Makedonija. Sprejemali ne bodo oseb predvsem iz Maroka, Bangladeša, Šri Lanke, Alžirije, Liberije, Konga, Sudana in Pakistana, še piše Večernji.
12.39: Makedonski mediji poročajo, da je Makedonija ob meji z Grčijo, v bližini mesta Gevgelija, začela postavljati žičnato ograjo.
12.29: Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je v Sloveniji v sprejemnih in nastanitvenih centrih skupaj na voljo 9411 mest, kar je za okoli 2100 več kot v začetku oktobra. Kapacitete so se povečale predvsem na račun vzpostavitve sprejemnega centra Livarna Dobova, ki sprejme 2000 oseb.
Zmogljivosti v nastanitvenih centrih so se po sredinih podatkih v primerjavi s podatki iz začetka oktobra povečale za okoli 300, za namestitev 400 oseb so pripravili dvorano na sejmišču v Celju. Na novem seznamu nastanitvenih kapacitet pa ni več doma Partizanka na Mali Kopi.
V okviru sprejemnih centrov so v primerjavi z začetkom oktobra nekoliko zmanjšali zmogljivosti v šotorišču pri policijski postaji Brežice, po novem pa sta na voljo tudi šotorišča v Središču ob Dravi in v Dobovi.
11.53: Srbski minister za delo Aleksandar Vulin je danes potrdil, da v Srbijo ne morejo več vstopiti ekonomski migranti oziroma migranti iz držav, "za katere sta Hrvaška in Slovenija odločili, da ne uživajo njunega gostoljubja", ker niso ogroženi zaradi vojn.
"Moramo zaščititi svojo državo in zato smo uvedli recipročne ukrepe za tiste, za katere Hrvaška in Slovenija menita, da zanje ni prostora," je dejal Vulin po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug.
Opozoril je, da je treba problem rešiti na ravni držav celotne balkanske begunske poti, saj bi enostranski ukrepi lahko bili škodljivi in povzročili probleme. Izpostavil pa je, da bo Srbija zaščitila svoje ozemlje.
"Ne bomo dovolili, da v Srbijo vstopi nekdo, ki poti ne more nadaljevati. Srbija ni država, v kateri želijo ostati, čez njo samo potujejo in tako bo tudi ostalo," je poudaril.
Dodal je še, da morajo imeti države na balkanski begunski poti skupno stališče in da bo danes ob 16. uri potekala video konferenca. Povedal je še, da je v Šidu trenutno okoli tisoč beguncev, ki čakajo na prevoz.
11.28: Ob 14. uri bosta na novinarski konferenci o aktualnem dogajanju v zvezi s prihodom beguncev in migrantov spregovorila državni sekretar na MNZ Boštjan Šefic in vodja sektorja za operativo na Upravi RS za zaščito in reševanje Stanislav Lotrič. Konferenco bomo na naši strani prenašali v živo.
11.25: Slovenija bo sprejemala le begunce iz držav, kjer ki prihajajo iz držav, kjer potekajo oboroženi spopadi, je za Reuters povedal Drago Menegalija, tiskovni predstavnik policije.
11.17: Na Policiji so pojasnili, da v postopkih registracije migrantov le-te preverjajo tudi po nacionalnih in mednarodnih bazah podatkov ter ugotavljajo njihovo državljanstvo. Na podlagi ugotovljene identitete migranta, njegovega državljanstva in namena vstopa, nato izvedejo ustrezen ukrep. "Migrante, ki prihajajo iz držav, kjer potekajo oboroženi spopadi in za katere velja načelo nevračanja ter za katere upravičeno domnevamo, da bodo v EU zaprosili za mednarodno zaščito, se namesti v namestitvene centre po Sloveniji," so pojasnili v izjavi.
V zadnjih dneh pa naj bi prihajalo vse več oseb, za katere upravičeno domnevajo, da gre za čiste ekonomske migrante, ti v Sloveniji niti ne zaprošajo za mednarodno zaščito, pojasnjujejo na policiji. To pomeni, da je njihov vstop ali prebivanje v EU nezakonito, zato so jih najprej Hrvaški želeli vračati neuradno, a niso bili uspešni. Zato so zdaj Hrvaški včeraj formalno najavili vračanja skupine ekonomskih migrantov. Odgovora Hrvaške še niso dobili.
11.03: Slovenija je Hrvaško obvestila, da bo začela vračati ekonomske migrante. "V skladu z veljavnim pravnim redom EU (ki zavezuje obe državi) in na osnovi veljavnega bilateralnega Sporazuma o izročitvi in sprejemu oseb, katerih vstop ali prebivanje je nezakonito, smo po neuspelem neformalnem vračanju Hrvaški včeraj formalno najavili vračanja skupine ekonomskih migrantov," so sporočili s Policije.
Predstavnike policije smo prosili za razlago, kateri so torej tisti migranti, ki jih bo Slovenija vračala, a nam niso želeli odgovoriti.
Sta pa tudi Srbija in Makedonija začeli omejevati vstop beguncem na svojih mejah. Srbski notranji minister Nebojša Stefanović je že v sredo napovedal ustrezne ukrepe, potem ko je po njegovih besedah Slovenija začela na meji s Hrvaško v sredo zavračati prve skupine migrantov.
Begunci iz Sirije in Afganistana lahko prečkajo mejo, migrante iz afriških držav pa naj bi po njegovih besedah vrnili nazaj na Hrvaško, je poročala srbska tiskovna agencija Tanjug.
Srbija od srede popoldne dovoli v državo vstop samo beguncem iz Sirije, Afganistana in Iraka, ostale zavrača kot ekonomske migrante.
Makedonija po njenih besedah omejuje vstop beguncem iz nekaterih držav, kot so Libija, Maroko, Pakistan, Šrilanka in Sudan, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ukaz Ostermana za vpoklic pogodbene rezerve SV
10.52: Obrambna ministrica Andreja Katič je na odboru DZ za obrambo povedala, da bo načelnik Generalštaba SV Andrej Osterman danes izdal ukaz za vpoklic pogodbene rezerve. Ministrica je spomnila, da je ministrstvo za obrambo v vrsti ukrepov v migrantski krizi načrtovalo povečanje števila vojakov, ki so v sodelovanju s policijo potrebni pri varovanju državne meje in pri ostalih nalogah.
Ker je treba zagotoviti opravljanje teh nalog tudi v prihodnosti, so se odločili za vpoklic obstoječih pripadnikov pogodbene rezerve Slovenske vojske, ki jih je 914, je pojasnila. Po njenih besedah bo Osterman danes o tem izdal ukaz. Obenem si na ministrstvu prizadevajo za povečanje pogodbene rezerve na 1500 pripadnikov. Obvestili so tudi vse tiste, ki so prostovoljno služili vojaški rok.
10.11: Nastanitveni center v Celju je prazen. Na vstopni točki v Dobovcu evidentirajo 248 migrantov, po evidentiranju pa jih bodo odpeljali v nastanitveni center Šentilj, na vstopni točki v Bistrici ob Sotli pa evidentirajo 183 migrantov, ki jih bodo nato odpeljali v namestitveni center Celje, je sporočila Milena Trbulin s PU Celje.
9.35: Srbija in Makedonija sta začeli omejevati prehod beguncev in migrantov. Mejo lahko prečkajo le Sirci, Iračani in Afganistanci, je sporočila agencija Združenih narodov za begunce (UNHCR). Vse druge zavračajo, zato jih je na stotine obtičalo pred mejo. Vir je za Reuters povedal, da je policija čez noč na makedonsko-grški meji zavračati vse migrante, ki niso iz Sirije, Iraka ali Afganistana. Makedonija je mejo za njih zaprla okoli 3. ure.
8.53: Načelnik generalštaba bo danes izdal ukaz za vpoklic pogodbene rezerve, je povedala ministrica za obrambo Andreja Katič.
8.51: Včeraj so iz Dobove preko Jesenic v Avstrijo evidentirane migrante prepeljali trije izredni potniški vlaki, po eden zjutraj, popoldan in zvečer. Prepeljanih je bilo 1.615 migrantov. Danes je en izredni vlak iz Dobove v Avstrijo že prepeljal 520 evidentiranih migrantov, je sporočil Milan Jakovljevič s PU Kranj.
8.08: Od sredine oktobra je v Slovenijo vstopilo 236.877 migrantov, od tega danes do 6. ure 1011, ki so v sprejemnem centru v Dobovi. V nastanitvenih in sprejemnih centrih je bilo ob 6. uri 6153 migrantov, od tega največ v Šentilju in Gornji Radgoni. Slovenijo pa je po podatkih policije od 20. oktobra zapustilo 220.341 migrantov.
7.06: Na mejni prehod za mednarodni železniški promet Dobova je nekaj po peti uri zjutraj pripeljal vlak, na katerem je po podatkih hrvaških varnostnih organov 1011 prebežnikov. Nekaj minut pred polnočjo pa je v Dobovo prispel tudi vlak s 1017 prebežnikov. V sredo je tako v Dobovo s štirimi vlaki prispelo 4062 prebežnikov.
6.35: Včeraj ob 18.30 uri je bilo v nastanitvenem centru v Gornji Radgoni nastanjenih 378 tujcev. Ob 22.30 uri je iz Hrvaške na Mednarodni mejni prehod v Petišovce z 12 avtobusi prispelo 691 migrantov. Po končanih postopkih
evidentiranja v sprejemnem centru v Petišovcih in Dolgi vasi so tujce nastanili v nastanitvenem centru v Gornji Radgoni, je sporočila Suzana Rauš s PU Murska Sobota.
V sprejemnem centru v Petišovcih in Dolgi vasi in v nastanitvenem centru v Lendavi trenutno ni migrantov.
5.53: Nekaj minut pred polnočjo je na MP Dobova v spremstvu hrvaških policistov prispel vlak s 1017 migranti. Včeraj je tako v Dobovo s štirimi vlaki prispelo 4062 tujcev. Prvi vlak danes je pripeljal nekaj po 5. uri, po podatkih hrvaških varnostnih organov naj bi bilo na vlaku 1011 migrantov, je sporočila Alenka Drenik s PU Novo mesto.
Trenutno so na železniški postaji tujci, ki so prispeli z vlakom po 5. uri . V sprejemnih centrih v Dobovi in v Brežicah trenutno ni migrantov, saj so po oskrbi in evidentiranju policisti ponoči vse tujce z vlaki in avtobusi pospremili proti nastanitvenim centrom v notranjosti države.
V nastanitvenem centru v Gornji Radgoni je trenutno nastanjenih 1069 migrantov.
