'V delih novele se zdi, da je cilj zmanjšanje stroškov in ne dobrobit živali'

V sredo se je zaključila javna obravnava Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali. V Zvezi za živali so predlog temeljito preučili in sporočili, da močno podpirajo ukinitev baterijske reje kokoši nesnic v prenatrpanih kletkah in prepoved t. i. kirurških kastracij, ki se jih opravlja pri mladih pujskih kar brez anestezije in protibolečinske terapije. 

"Predlagali smo dopolnitev omenjenih določb, in sicer, naj prepoved reje v kletkah velja za vse kokoši, tudi za matične jate kokoši (namenjene razplodu) in jarkice (mlade kokoši pred začetkom nesnosti) ter da naj prepoved opravljanja bolečih posegov brez anestetikov in analgetikov velja za vse sporne prakse, ne samo kastracije – na primer kupiranje' repov, uhljev in ščipanje zob. Tudi rejne živali si zaslužijo življenje brez nepotrebnega trpljenja," opozarjajo.

Razveselil jih je tudi predlog uvedbe obveznega označevanja lastniških mačk. "Ta ukrep se je že izkazal kot pozitiven pri psih, seveda pa ne gre za rešitev "čez noč", pač pa za majhen, a pomemben korak, ki bo na dolgi rok prinesel pozitivne spremembe. Izgubljene oziroma najdene živali imajo dosti večjo možnost hitre vrnitve domov, če so čipirane. Registracija lastniških mačk bi omogočila bolj točno oceno o številu vseh mačk in s tem načrtovanje nadaljnjih ukrepov (npr. zagotavljanje kapacitet v zavetiščih, ki se recimo pri psih opredelijo glede na število registriranih psov v občini)," so zapisali. 

Označevanje in registracija živali namreč omogočata sledljivost izvoru določene živali in kaznovanje morebitnih kršiteljev. Poleg tega bi obvezno označevanje omogočilo lažjo oskrbo zapuščenih mačk, saj bi se lažje razločilo med lastniškimi mačkami in tistimi brez lastnika, so prepričani.

'V nekaterih delih novele se zdi, da je njen cilj prej zmanjšanje stroškov kot dobrobit živali'

Žalosti pa jih, da se v nekaterih delih novele zdi, da je njen cilj prej zmanjšanje stroškov kot pa dobrobit živali. "Novela sicer v nekaterih točkah res bolje ureja financiranje zavetišč za zapuščene živali – na primer obvezno kritje stroškov s strani občin 60 dni po sprejemu živali, namesto 30 in pa pokritje luknje med 30. (oziroma zdaj 60.) in 180. dnem od namestitve v zavetišče. Po drugi strani pa močno zmanjšuje financiranje t. i. dolgotrajne oskrbe, to je oskrbe po preteklih šestih mesecih."

Kot opozarjajo, živali pogosto niso zanimive kandidatom za posvojitelje zaradi svoje starosti (večina odraslih, nekaj let starih živali, še posebej seniorji), velikosti (pogost problem pri večjih psih) ali neatraktivnega videza (črne mačke). Mnogo živali pa za večino povprečnih skrbnikov sploh ni primernih zaradi zdravstvenih (kronična obolenja ali pasemsko pogojene pričakovane težave) in vedenjskih težav (potencialno nevarni psi, plašne in travmatizirane živali). "Država je pred nekaj leti usmrtitev takih živali v zavetiščih prepovedala, kar sicer popolnoma podpiramo, krivično pa je zmanjšati financiranje njihove oskrbe," poudarjajo.

Večina zavetišč se že prej ni posluževala evtanazij zdravih živali, je pa ta možnost obstajala. Zdaj pa je predvideno zgolj 20-odstotno financiranje dolgotrajne oskrbe, s preostalimi stroški pa naj se zavetišča znajdejo sama. "Ne samo to, predvideno je tudi kaznovanje zavetišč, ki ne skrbijo, da žival v čim krajšem času oddajo zainteresiranemu skrbniku, čemur odločno nasprotujemo. Živali so živa čuteča bitja, tega bi se morali kot družba zavedati in to zavedanje spodbujati, ne pa zniževati standarde. Zato je nujno, da zavetišča od svojih posvojiteljev zahtevajo, da s posvojenimi živalmi primerno ravnajo. Problematiko velikega števila živali v zavetiščih je treba reševati s preprečevanjem nastanka novih zapuščenih živali," opozarjajo.

"V kolikor bomo s stroko, zakonodajalcem in ostalimi deležniki našli skupni jezik za korekcijo omenjenih spornih točk, bomo predlog novele z veseljem podprli," so napovedali.