'V členu preživetja so pomembni vsi – od laika do zadnje službe'

Kdo je tisti, ki ti ob nesreči prvi prihiti na pomoč? Gasilci, reševalci nujne medicinske pomoči, policisti, gorski reševalci, potapljači, jamarji, reševalci s psi ... Nihče si ne želi znajti v situaciji, ko bi bilo njegovo življenje odvisno od minut. Če do tega že pride, zagotovo vsi upamo, da bo pomoč do nas prišla v čim krajšem možnem času. Žal pa je tudi ta včasih predolg.

3, 2, 1 ... Akcija!

"Matic! Matic! Na pomoč! Naj nekdo pomaga! Matic!" so se okoli 13. ure razlegli srce parajoči panični kriki ob Planšarskem jezeru na Jezerskem. Na srečo je šlo tokrat le za prikazno vajo reševanja utopljene osebe. Hitro so se v daljavi razlegle sirene, na kraju nesreče pa so poleg policistov prihiteli tudi domači gasilci, nato pa tudi poklicni gasilci in reševalna postaja.

Gasilci so na začetku izvedli ogled mesta nesreče in ugotavljali, kaj se je zgodilo. Posvetovali so se tudi z vsemi ustreznimi službami. S seboj so imeli reševalni čoln, s katerim so, opremljeni v posebne obleke za reševanje na vodi, odpluli do mesta, kjer je na gladini plaval utopljenec. Tam so nadaljevali z reševanjem, moškega previdno potegnili na čoln, ocenili situacijo ter že začeli z oživljanjem.

Varno in kolikor se je dalo hitro, so se vračali proti obali jezera, kjer je na Matica že čakala služba nujne medicinske pomoči. Reševalci so na kopnem nadaljevali z oživljanjem ter z ostalimi reševalnimi deli.

Policija je v tem času varovala kraj nesreče, onemogočala dostop nepooblaščenim osebam, istočasno pa zbirala druga obvestila. Takrat je pomembno, da osebe ostajajo za varnostnim območjem, torej za trakom, ki omejuje dostop do kraja nesreče. Vendar pa to osebam ne sme preprečiti, da organom na kraju posredujejo nujne informacije, ki bi jim morda lahko pomagale.

V tokratni prikazni vaji so se odločili, da bodo za prenos utopljenca do zdravstvene ustanove aktivirali tudi vojaški helikopter. Ta je le nekaj minut kasneje tudi zaropotal nad glavami občinstva, ki se je zbralo okoli jezera. Matica, ki je bil takrat v stabilnem stanju, so s pomočjo čolna prepeljali na drugo stran jezera, kjer so ga previdno dvignili v zrak in odpeljali na nadaljnjo zdravstveno oskrbo.

10 točk z resničnimi scenariji: 'Delamo tudi malo umetne panike, pomembna je zbranost'

Za prebivalce v bolj odročnih krajih v Sloveniji so medtem življenjskega pomena prav prvi posredovalci, ki poškodovano osebo oskrbijo oz. poskrbijo, da oseba do prihoda interventnih služb ostane pri življenju. V Sloveniji je takšnih prostovoljcev, ki praviloma nimajo zdravstvene izobrazbe, že več kot 10.000, na pomoč pa pohitijo po pozivu dispečerske službe zdravstva.

Kaj vse jih lahko pričaka na terenu, kako zahtevno je njihovo delo ter kako postopajo, smo lahko minuli konec tedna videli prav na Jezerskem, kjer je potekalo že šesto tekmovanje prvih posredovalcev. 19 ekip se je na njem preizkusilo v desetih različnih scenarijih, ki so bili tokrat seveda zaigrani, vendar pa, kot nam je povedal glavni organizator dogodka Dejan Rogelj, tudi zelo realni. Svoje znanje so morali pokazati na primerih prometnih nesreč, v primeru pika čebele, tujka v grlu in še mnogih drugih primerov.

"Scenarije na desetih točkah smo oblikovali z inštruktorji, ki so poslali predloge. Pazili pa smo predvsem na to, da izberemo scenarij, ki je možen oz. ki so ga inštruktorji že doživeli na terenu. Gledali smo torej na to, da smo izbrali takšne dogodke, ki jih lahko prvi posredovalci tudi doživijo," je pojasnil Rogelj ter dodal, da so na točkah tudi nalašč ustvarjali "malo umetne panike". "V realnosti so namreč svojci res panični in zato je zbranost prvih posredovalcev na terenu zelo pomembna," je povedal.

Ekipe so se najbolje odrezale na scenariju, ko so morali pri pacientu, ki ga je bolelo v prsnem košu, uporabiti tudi samokolnico. Pacient je nato šel v zastoj, pri čemer so ga morali oživljati pravilno, inštruktorji pa so prek tablice spremljali kakovost stiskov in vpihov.

Najslabše ocene pa so dobili na scenariju, kjer so ekipe na terenu prejele informacijo, da mama išče svoja sinova, da v garaži pogrešajo motor, čeprav sta tam še vedno obe čeladi. Prvi posredovalci so izvedeli tudi, da je zraven hiše velik gozd, v njem pa motokros proga. "Poanta scenarija je bila, da so se prvi posredovalci spomnili v akcijo vključiti tudi vodnike reševalnih psov, saj smo samo preko njih prišli do obeh otrok," je pojasnil. Eden od otrok je imel po scenariju hujše poškodbe (krvavitve iz ušesa, nosu in hrbta), posledično pa je šel v zastoj. Drugi otrok je imel le površinske rane.

'Možnost preživetja je zaradi njih veliko večja'

A če morda mislite, da so prvi posredovalci na krajih nesreče v Sloveniji prisotni že več let, se krepko motite. Kot pove glavni organizator in reševalec, ta prostovoljna skupina pri nas ni obeležila še niti svojega prvega desetletja. Začetki so se namreč začeli šele leta 2014. Pred tem prvih posredovalcev ni bilo, "bili so le očividci, ki so pomagali". "Takrat pa je ta sistem zaživel tudi v Sloveniji," pove Rogelj.

Začetnika prvih posredovalcev sta dr. Matej Strnad iz Maribora in dr. Mitja Mohor iz Kranja, leta 2018 pa je nastalo tudi Društvo prvih posredovalcev. In vse od takrat je organizacija pridno rasla ter k sebi uspešno privabljala tiste, ki so si želeli pridobiti znanje, s katerim nekomu lahko nekoč tudi rešili življenje. "Zgodb s srečnim koncem je veliko," pove Rogelj, ki doda, da je v Sloveniji trenutno okoli 10.000 takšnih srčnih posameznikov.

Zagotovo pa so prav zaradi njih bolj varni tisti v bolj oddaljeni kraji, kjer ekipe nujne medicinske pomoči na sam kraj nesreče ne pridejo dovolj hitro, pojasni Tjaša Rogelj, ki je del organizacijske ekipe dogodka. "To so pogosto lokalni prebivalci, ki so sami nesreči načeloma tudi veliko bližje," pojasni.

"Možnost preživetja je tam zaradi njih veliko večja. Prvi posredovalci so običajno prvi na kraju intervencije, seveda poleg očividcev, dokler ne pride ekipa nujne medicinske pomoči, ki nato prevzame intervencijo. Prvi posredovalci pomagajo tudi po navodilih reševalcev oz. zdravnika na terenu," dodaja Dejan Rogelj.

V oddaljenih krajih jih sicer največkrat aktivirajo zaradi srčnih zastojev, hudih krvavitev, amputacije, bolečine v prsnem košu, suma na možgansko kap. Prepoznati pa morajo tudi anafilaktično reakcijo. "Če ne ukrepajo pravilno, lahko namreč pride do zastoja," pojasni organizator dogodka. Aktivirajo pa jih tudi za kakšne hude ali odprte zlome. "Takrat torej, ko za možnost preživetja resnično šteje vsaka minuta."

Zanje pa so običajno najtežji predvsem primeri, ko gre za reševanje otroka, dojenčka. "Še posebej, če ima prostovoljec tudi sam družino doma," je jasen. Prav zato, kot pravi, v društvu spodbujajo tudi to, da gredo prvi posredovalci k zaupnikom na razbremenilni pogovor. "Da ne zadržimo tega v sebi in nato samo nekoč naenkrat izbruhne," doda. Pri reševanju življenj pa so seveda pomembne tudi druge službe. "V členu preživetja so pomembni vsi - od laika do zadnje službe," je jasen Rogelj.

Najpogostejši na Gorenjskem, Štajerskem in Primorskem

Prvi posredovalec je lahko sicer načeloma čisto vsak. "Oseba se mora najprej včlaniti v prostovoljno gasilsko društvo, ki te napoti na izobraževanje v lokalni zdravstveni dom. Ta pripravi tečaj za kvalificiranega prvega posredovalca, ko ga prijavitelj opravi, pa pridobi tudi naziv prvega posredovalca in licenco," postopek pridobitve naziva opiše Tjaša Rogelj. To pomeni, da je oseba tudi vpisana v sistem in je posledično lahko prožena na kraj nesreče, doda. V takšnih primerih jih na kraj prek telefona napoti regijski center oz. dispečerska služba.

"Smo laiki, a vedno se nekoga potrebuje. Najprej sem bil bolničar pri Rdečem Križu, potem sem opravil tudi tečaj za prvega posredovalca," pove prvi posredovalec iz Logatca Jože Miklavčič. Da postane prvi posredovalec, se je odločil, ker ga je bilo strah, da v primeru nesreče, ki bi se lahko zgodila tudi v njegovem domačem kraju ali celo doma, ne bi znal pomagati.

Tudi prvi posredovalec in sicer tudi član prostovoljnega gasilskega društva Jure Škrabar se je za ta tečaj odločil, ker lahko s pridobljenim znanjem pomagaš s hitrejšim ukrepanjem. "Ravno v situacijah, v katerih je pomembna vsaka minuta, se je izkazalo, kako pomembno je, da imaš osebo bližje, kot je dostopnost medicinske pomoči," pojasni ter poudari, da so prvi posredovalci osebam že večkrat rešili življenje. Znanje pa mu sicer pomaga tudi v službi.

Da postanejo prvi prostovoljci, bi sicer Škrabar priporočal vsakomur: "Če nič drugega, lahko kot prvi posredovalec z znanjem, ki ga pridobiš, potencialno nekoč nekomu rešiš življenje." Priznava pa sicer, da to delo resnično ni čisto za vsakega. 

"Slovenija je tudi med poplavami pokazala, kako veliko srce ima. In tako veliko srce imajo tudi prvi posredovalci, ki so se pripravljeni usposabljati za to, da pomagajo sočloveku takrat, ko je ta v resnični življenjski nevarnosti," je na dogodku dejala tudi svetovalka predsednice države Tatjana Bobnar, ki meni, da si vsakdo, ki se znajde v trenutku, ko je njegovo življenje ali življenje njegovih bližnjih ogroženo, želi, da se na kraju čim prej znajde oseba, ki je usposobljena in lahko nudi potrebno pomoč.

In kje v Sloveniji so prvi posredovalci najbolje reprezentirani? Tjaša Rogelj pove, da načeloma na Gorenjskem, Štajerskem pa tudi na Primorskem. "Glavna mesta načeloma niso tako dobro reprezentirana na tem področju, saj so lahko ekipa nujne medicinske pomoči veliko bližje in lahko hitreje, tudi z motoristi, pridejo na kraj nesreče," je pojasnila članica društva in del organizacije.

Organizator dogodka je medtem pojasnil, da je zanimanja za prve posredovalce vsako leto več. Meni, da razlog za tem tiči v empatiji oseb in občutka, da je osebam v težavah treba pomagati. Prav tako pa tudi zaradi večje ozaveščenosti in morda tudi zaradi naravnih katastrof, ki smo jim bili deležni v zadnjih let.

Vedno več zanimanja pa je tudi za tekmovanje prvih posredovalcev, ki je letos potekalo že šesto leto. "Letos smo morali zaradi velikega števila prijav prvič narediti javni žreb. Prijavljenih je bilo namreč 31 ekip, zaradi časovne omejitve pa so jih lahko sprejeli le 20," je pojasnil Rogelj, ki dodaja, da gre tu tudi za neke vrste izobraževalni dogodek. Ena ekipa je sicer dan pred dogodkom odpovedala.